Najstniki skakali pred vlak

BIVJE > Bilo je v ponedeljek zvečer, po 22. uri. Ob železniških tirih na območju Bivja se je zbrala skupina mladostnikov. Zaključek šolskega leta so proslavljali z zelo nevarno igro na železniških tirih, je včeraj pojasnil Jure Griljc s koprske policijske uprave. Ko se je mladoletnikom približevala vlakovna kompozicija, so skakali pred njo in izzivali usodo. Šlo je za še enega od izzivov (resnica ali izziv), s katerimi mladina dokazuje, “da si upa”.

“S svojim drznim in nepremišljenim ravnanjem so ne samo resno ogrozili svoja življenja, temveč povzročili tudi zamudo v železniškem prometu, saj je najmanj ena vlakovna kompozicija morala sunkovito zavirati in ustaviti, da je preprečila trčenje,” je poudaril Griljc. Strojevodja tovornega vlaka je tako preprečil nesrečo. Najprej je skupino najstnikov opazil njegov kolega in to sporočil naprej, tako da je bil lahko strojevodja drugega vlaka pozoren na dogajanje. Po prijavi so policisti v bližini železniških tirov popisali 12 mladostnikov, nekateri so se ob njihovem prihodu tudi razbežali. Kot smo neuradno izvedeli, so stari 15, 16 let, doma pa so iz okolice, šlo naj bi za učence, fante in dekleta, zadnjega razreda več osnovnih šol.

Epidemija je rodila “zažgane možgane”
“Najstniki dobro vedo, kaj hočejo, pogosto pa ne vedo, kaj je za njih dobro in kaj ne,” skuša obnašanje najstnikov razložiti terapevt Miha Kramli, sicer vodja ambulante za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu. “Če so starši zamudili vlak s postavljanjem mej v fazi vzgoje, se to nato izraža v življenju njihovih otrok. Kjer so meje postavljene, namreč otroci živijo varno,” še pojasni in skuša to orisati s prispodobo lesene ograje. “Znotraj nje se otroci igrajo in razumno tvegajo, ker so v okvirju. V kolikor pa ograje ni, tveganja sežejo čez in otrok lahko hodi tudi po robu med življenjem in smrtjo.” Otroci v takem primeru ne poznajo zavor, izziv vzamejo za svoj, saj nimajo notranjega kompasa, do kod lahko gredo.
Kramli se ob tem naveže na preteklost in pove, da je bila vzgoja staršev pred 15 in 20 leti povsem drugačna kot v zadnjih letih. “Danes veliko staršev nekritično uporablja novo tehnologijo. V taki družini dinamika ni zdrava, zato otroci potrditvene občutke iščejo drugje, recimo na aplikaciji tiktok. Življenje iščejo v aparatih (telefonih, tablicah ...) ter v skrajnostnih na družbenih omrežjih,” še pove in meni, da bi morali starše že v času priprav na rojstvo otroka seznaniti z družinsko kulturo uporabe tehnologije.
Ob tem ne more mimo obdobja epidemije, ki je med drugim negativno vplivalo tudi na preživljanje prostega časa najstnikov. “Možgani so se na obdobje dolgčasa navadili. Obenem so se navadili tudi na to, da lahko svoje občutke regulirajo po nekaj sekundah - v virtualnem svetu, v realnem svetu pa to ni možno. Temu pravimo 'zažgani možgani' - ko se nečesa naveličaš, enostavno spremeniš: stisneš tipko, klikneš na drug posnetek, spletno stran ...” sklene Kramli. AC

Da je takšno ravnanje mladostnikov težko komentirati, je dejal Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic. Poudaril je, da mladostniki s tem ne ogrožajo le sebe, temveč tudi druge. “Apeliram na vse, da je treba več kot premisliti, kako ravnati,” je poudaril. Opozarja, da v takih primerih lahko nekdo umre in nastanejo hude posledice za družino ter za vse, ki so vpleteni. “Veliko je še drugih stvari, bolj pametnih, za sproščanje adrenalina,” dodaja po ponedeljkovem dogodku. Sprašuje se, kje so starši in opozarja, da bi morali v šolah veliko pozornosti posvetiti osveščanju o teh zadevah. “Opravičila za takšne stvari ni,” še meni.

Tovrstni primeri so stresni tudi za njihove strojevodje, saj gre vendarle za otroke. In ko se zgodi nesreča, je vedno tragično. Tako je bilo tudi v začetku leta, ko je na tirih na železniški postaji Tezno v Mariboru umrla mladoletnica, ki se je pred prihajajočim vlakom fotografirala.

Na koprski policijski upravi so še pojasnili, da bodo primer predali inšpekciji za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča, ki bo zaradi suma kršitve zakona o varnosti železniškega prometa proti mladostnikom ustrezno ukrepala. Po naših informacijah naj bi policisti s primerom seznanili tudi center za socialno delo. “Bolj kot sankcija pa velja poziv, naj se mladostniki zabavajo na drug način in ne izzivajo sreče z nevarnimi dejanji, ki lahko vodijo v hude poškodbe ali celo smrt,” je še poudaril Griljc.

Veliko so pripravljeni storiti, da bi bili sprejeti
“Dokler se kaj ne zgodi, je v redu, ko pa se zgodi, se vedno sprašujemo zakaj,” ugotavlja Cvetko Kokalj, kriminalistični inšpektor iz koprske kriminalistične policije, ki s kolegi pogosto sodeluje na različnih preventivnih delavnicah v šolah. Pri mladostnikih se pogosto pojavlja tvegano vedenje, kot, denimo, skakanje na tire, drugi spletni izzivi, pa tudi uživanje alkohola, prepovedanih drog ... Veliko je odvisno od otrok, pravi Kokalj, bolj so “zavarovani” tisti, ki so bolj stabilni, imajo boljšo samopodobo, so sprejeti v družini, šoli, skupnosti vrstnikov in pri dejavnostih, kjer se potrjujejo.
Pri najstnikih so v ospredju močna čustva, pa tudi potreba po ugodju, sprostitvi, vznemirjenosti, velikem adrenalinu. V skupini se obnašajo drugače kot v družini, bolj so dovzetni za pritiske, v smislu 'si upaš', ugotavlja Kokalj.
Po eni strani stroka ugotavlja, da se ne zavedajo vseh tveganj, drugi pa ugotavljajo, da se vendarle zavedajo posledic, a da hkrati vedo, da je velika verjetnost, da se ne bo nič zgodilo. Tvegajo zavestno, predvsem zaradi težnje po potrditvi, še pojasni naš sogovornik: “Veliko so pripravljeni storiti za sprejetost.”
Kaj lahko storijo odrasli? Starši so v procesu odraščanja zelo pomembni, družina mladostnikom postavlja omejitve, a hkrati tudi potrditev njihove vrednosti. Otroci običajno ponotranjijo tudi mnenje staršev do odklonskega vedenja. Postopoma pa v fazi odraščanja večjo vlogo dobivajo vrstniki. A vloga staršev je še vedno velika, poudari Kokalj. Spomni pa na primere, ko starši ob zaključku šolskega leta najstnikom na zabavo sami prinesejo alkohol ... Kakšno je torej sporočilo najstnikom?
Po letu, ki so ga zaznamovali številni ukrepi za omejevanje epidemije, je pri najstnikih potreba po druženju in sprostitvi še večja, ugotavlja Kokalj. Otroci si tega želijo takoj in zdaj, niso navajeni čakati. Čustva so še bolj v ospredju. In če jih pogosto ne znamo obvladovati niti odrasli, je to še težje pričakovati od otrok in mladostnikov. Pri izzivih, ki se pojavljajo na spletu, je - kot poudarja Kokalj - pomembno, da starši spremljajo, kaj počnejo otroci na računalniku ali telefonu, in to ne le koliko časa so na spletu. Pomembno je, da se o teh tveganjih z otroki pogovarjajo.