Namerna ali naključna napaka pri dvojni prodaji?

KOPER > Zgodba o sporni dvojni prodaji dveh parcel v Izoli sega v leto 2001, ko je koprsko podjetje Coagens (ki je zdaj v stečaju) z izolsko družbo Technol podpisalo kupoprodajno pogodbo za parceli v sklopu nekdanjega kompleksa Polimer. Parceli v izmeri 13.000 kvadratnih metrov naj bi Technol kupil za 116.570 evrov. Ker sta bili parceli pod hipoteko, naj bi Technol kupnino postopoma odplačeval, da bi Coagens medtem uspel izbrisati hipoteke. Po dogovoru so medtem tekle tudi obresti.

Septembra 2009 naj bi izolsko podjetje poplačalo celotno glavnico, ostale naj bi le še obresti. V začetku leta 2010 pa so v Technolu ugotovili, da je lastnica parcel družba Hypo Leasing. Lastnik Technola Nevij Baruca je takrat poklical lastnika Coagensa Vida Brataševca in mu očital, da ga je ogoljufal.

Spor so nato skušali rešiti v pogovorih s Hypo Leasingom, na katerih je sodeloval tudi direktor Coagensa Uroš Brataševec, sin Vida Brataševca. Hypo Leasingu je parceli namreč prodal prav mlajši Brataševec, a mu ob tem ni omenil posla s Technolom. Se je pa ravno mlajši Brataševec julija 2008 dogovoril s podjetjem Technol, da bodo Izolani zadnji obrok kupnine plačali konec novembra istega leta. Mesec dni pred iztekom postavljenega roka pa je parceli prodal Hypo Leasingu.

“Ne zanikam, kar se je zgodilo, trdim pa, da je prišlo do velike napake,” se zagovarja Brataševec mlajši. Pojasnjuje, kako so v kompleksu nekdanjega Polimera kinematografi Kolosej nameravali graditi multikino, trgovski center, turistične in druge objekte. Coagens je za ta projekt ustanovil družbo Izolska vrata, Hypo Leasingu pa je prodal številne parcele (med njimi tudi sporni dve) in od njih najel lizing, s katerim bi lahko začel projekt.

“Ti dve parceli sta bili takrat še vedno v lasti naše družbe in cenilec, ki ga je določil Hypo, je ocenil celoten zemljiškoknjižni vložek. In ko smo podpisovali pogodbo, nisem vedel, da sta v paketu teh parcel tudi ti dve parceli. Formalno sem jih tako res prodal, ampak se tega nisem zavedal,” je pojasnil Brataševec in del krivde za nastalo zadrego zvalil tudi na vodilne izolskega Technola, ker niso pravno zaščitili plačevanja obrokov za ti dve parceli.

“Če bi se zavedal tega in hotel to naklepno storiti, potem ne bi tri mesece pred prodajo parcel Hypo Leasingu podpisal dogovor o dokončnem nakupu s Technolom. Celoten projekt je bil vreden štiri milijone evrov in ga gotovo ne bi ogrozil zaradi dobrih sto tisočakov,” je še zatrdil Brataševec.

Na včerajšnji obravnavi je sodnica Tatjana Pavlovec obrambo pozvala, naj se opredeli do zahtevka Technola do povračila škode. Brataševčev odvetnik Luka Brezovec zahtevku nasprotuje, trdi, da gre za pomoto, pa tudi zato, “ker ti dve parceli Technol dejansko ves čas uporablja in jih gospodarsko izkorišča kot lastnik, zato sploh ni nastala nobena škoda.”

Ustavno sodišče je odločilo, da Uroš Brataševec ni dolžan vrniti 116.570 evrov

Ustavno sodišče je 21. januarja 2019 odločilo, da ni bilo v postopku nikjer dokazano, da bi bil kdorkoli oškodovan. Tako je posledično okrožno in potem višje sodišče pravnomočno odločilo, da napoti domnevnega oškodovanca na civilno tožbo. Ta ni bila vložena. Ustavno sodišče je odločilo, da ni bilo dokazano povzročene škode, kar je v gospodarstvu podlaga za kaznivo dejanje. V članku tudi piše, da je Uroš Brataševec neupravičeno izostal od ene obravnave. Uroš Brataševec zatrjuje, da se je dosledno udeleževal vseh obravnav in je za omenjeno obravnavo večkrat preko pooblaščenca opozoril sodišče in sodnico, da je ravno takrat v tujini iz družinskih razlogov, vendar je sodnica vseeno hotela opraviti obravnavo, ki pa ni bila mogoča iz zgoraj navedenih razlogov.

DANIJEL CEK