Ne padejo vedno naključno v naročje ...

TRST, LJUBLJANA > Nekaj svežih primerov: pred dnevi so policisti v bližini Fernetičev prijeli 26-letnega romunskega državljana, za katerim je Romunija razpisala evropski priporni nalog zaradi sodelovanja v kriminalni skupini. V petek so med pregledom romunskega avtobusa, ki je bil namenjen v Španijo, odkrili 26-letno romunsko državljanko, ki je bila leta 2009 na sodišču v Genovi zaradi vlomov obsojena na štiri mesece zapora, a se je izmikala prestajanju kazni. Zaporni nalog je tožilstvo izdalo januarja 2010. Prestregli so tudi peterico romunskih državljanov, ki so z dostavnim vozilom potovali proti Sloveniji, v vozilu pa so imeli približno sto kilogramov ukradenega bakra in rabljeno sekiro. Dva od peterice pa po dekretu rimske prefekture sploh ne bi smela biti na italijanskem ozemlju.

Nadzor v obe smeri

Sicer pa italijanski policisti, orožniki in tudi finančni stražniki skoraj vsakodnevno poročajo o prijetjih tujcev, večinoma državljanov EU (zlasti Romunov in Bolgarov), ki so iskani iz takšnih ali drugačnih razlogov. Med njimi so pravnomočno obsojeni, ki se izmikajo prestajanju zaporne kazni, kot tudi osumljenci hujših kaznivih dejanj, za katerimi so razpisani priporni nalogi.

V več primerih osumljence aretirajo, preden pridejo na slovensko ozemlje, več pa je tudi primerov, ko iskani pridejo na italijansko ozemlje iz Slovenije in jih nato, glede na njihov status, bodisi priprejo bodisi napotijo nazaj v Slovenijo (predvsem v primerih, ko imajo prepoved vstopa v Italijo za določen čas).

Ob spremljanju tovrstnega dogajanja se seveda zastavlja vprašanje, kakšen je nadzor na slovenski strani. Na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da policisti na notranjih mejah (z Avstrijo, Italijo in Madžarsko), kjer je bila leta 2007, ko je Slovenija začela polno izvajati schengenski pravni red, ukinjena mejna kontrola, izvajajo tako imenovane izravnalne ukrepe. Te z namenom ugotavljanja nedovoljenega vstopa, preverjanja zakonitosti bivanja ter preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete policisti izvajajo zoper posameznike, za katere obstaja utemeljena verjetnost, da so prestopili notranjo mejo.

Ne pregledajo vseh

Takšne ukrepe izvajajo na različne načine, tako naključno kot tudi na podlagi analiz tveganja, vendar pa ne zoper vse, ki prestopijo notranjo mejo. Ukrepi zajemajo pregled listin, preverjanje oseb, nadzor oseb ter nadzor prevoznih sredstev in stvari.

V Sloveniji imamo policijske postaje za izravnalne ukrepe ter specializirano enoto za nadzor državne meje, kjer so zaposleni posebej usposobljeni policisti, ki tudi uporabljajo posebno opremo. Ti policisti pogosto izvajajo tudi skupne poostrene nadzore z uslužbenci carine ter drugimi državnimi organi (npr. inšpekcijskimi službami, Darsom in drugimi). To omogoča še učinkovitejše postopke, ko gre za zaznana kazniva ravnanja.

Hitra preverjanja in odgovore omogoča tudi sodelovanje med sosednjimi državami prek centra za policijsko sodelovanje Vrata Megvarje, v katerem skupaj delujejo italijanski, avstrijski in slovenski policisti. Gre za učinkovito orodje policij sosednjih držav pri izmenjavi prvih informacij v zvezi s sumi kaznivih dejanj in prekrškov.

Ko slovenska policija zazna kaznivo dejanje z elementi čezmejne kriminalitete, to preverja in sodeluje z varnostnimi organi tujih držav, na katere se kazniva dejanja nanašajo. Slovenija ima z vsemi sosednjimi državami, tudi z Italijo, sklenjene dvostranske sporazume, na podlagi katerih je mogoče še tesnejše sodelovanje med organi odkrivanja in preiskovanja.

Naključnih prijetij je vse manj

Zanimalo nas je še, ali obstaja ocena, koliko neprijavljenih tujcev, tudi državljanov EU, se za daljši čas nahaja na ozemlju Slovenije, pa tudi ali se lahko tisti, ki jih na primer Italija zavrne v Slovenijo, potem prosto gibljejo po naši državi, ali pa jim Slovenija, tudi če so državljani držav članic EU, odreče gostoljubje.

Na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da zoper državljane EU v skladu s Schengensko konvencijo ni mogoče razpisati ukrepa prepovedi vstopa na območje EU, je pa mogoče razpisati tak ukrep na nacionalni ravni, kar pomeni, da ima državljan EU prepovedan vstop le v državo razpisnico, po ostalih državah pa se lahko prosto giblje.

Zanimivi pa so podatki o številu tujcev, ki jih je slovenska policija letos prijela na podlagi evropskega pripornega naloga. Teh je bilo kar 81.

Na naše vprašanje, ali so tovrstna prijetja naključna (na primer med rutinskimi kontrolami), pa na policiji odgovarjajo, da je prijetje v večini primerov rezultat sistematičnega dela policije in vse manj posledica naključnih kontrol.

“Slovenska policija je v letošnjem letu pričela s konceptom tako imenovanega ciljnega iskanja oseb. Koncept predstavlja organizacijsko obliko dela in metodo dela hkrati in predstavlja posebno intenzivno obliko iskanja oseb, pri čemer si policija prizadeva tudi za spremembo kazensko procesne zakonodaje, ki bi iskanje oseb pospešila in predvsem onemogočila iskanim osebam, da se izmikajo kazenskim postopkom in prestajanju kazni zapora,” še pojasnjujejo na generalni policijski upravi.

Iskane osebe, za katerimi je bil razpisan evropski priporni nalog, so prijeli tako v notranjosti države kot v obmejnem pasu, pa tudi na mejnih prehodih na zunanji schengenski meji. Največ oseb, ki so bile prijete v Sloveniji, je bilo iskanih v Nemčiji (16), Avstriji (14), Romuniji (13), Italiji (9), pa tudi v drugih državah.

SILVA KRIŽMAN