Nekdanjega rektorja sodišče obsodilo zaradi šikaniranja na delovnem mestu
“Dragan Marušič je kriv, Univerza na Primorskem pa je kazensko odgovorna,” je v torek opoldne sodnik Miha Špilar razglasil sodbo v imenu ljudstva. Nekdanjega rektorja je zaradi spolnega nadlegovanja in psihičnega nasilja nad Astrid Prašnikar, nekdanjo direktorico Študentskih domov, obsodil na pogojno zaporno kazen, univerzo pa na pogojno denarno kazen.
KOPER > Na koprskem okrajnem sodišču se je v torek, dobro leto po začetku, končalo sojenje Draganu Marušiču, nekdanjemu rektorju Univerze na Primorskem. Proti njem je koprsko d tožilstvo vložilo obsežen obtožni predlog zaradi šikaniranja na delovnem mestu, ki naj bi ga storil s spolnim nadlegovanjem in psihičnim nasiljem nad Astrid Prašnikar, ki je bila takrat še direktorica Študentskih domov Univerze na Primorskem. Na zatožno klop je tožilstvo postavilo tudi Univerzo na Primorskem, ki jo je na sodišču zastopal dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, saj je ocenilo, da je za kaznivo dejanje odgovorna tudi univerza.
Marušičeve opazke s spolno konotacijo
Kazniva dejanja segajo približno desetletje nazaj, v čas kampanje pred volitvami za nov mandat rektorja. Marušič je na sestanku, ki ga je Astrid Prašnikar brez njegove vednosti posnela, od nje med drugim zahteval, da v času volilne kampanje ohrani nevtralno držo. Nekdanja direktorica Študentskih domov UP ga je prosila za sestanek glede njenega bodočega statusa, saj se ji je mandat iztekal in je bila zato v negotovosti. Na sestanku sredi junija 2015 je Marušič izrekel več opazk s spolno konotacijo, ki so Astrid Prašnikar prizadele in ponižale.
Astrid Prašnikar: Sporočilo sodbe je jasno, takšna dejanja se ne bi smela dogajati
Astrid Prašnikar poudarja, da se je sojenje simbolično zaključilo v dneh boja proti nasilju nad ženskami in pred 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic. Sporočilo sodbe je jasno, takšna dejanja so v demokratični družbi, ki bi morala imeti visoka moralna in etična načela nesprejemljiva, je poudarila. “Takšna dejanja se ne bi smela dogajati, niti ko govorimo o verbalnem in psihičnem nasilju. Država je odločno povedala, da so takšna dejanja za demokratično družbo neprimerna. Pomembno je sporočilo družbi,” je poudarila. Odločitev pa je, kot dodaja, prepozna, saj je prišla po desetih letih, prepozno, da bi kakršna koli sankcija imela učinek. Ob tem dodaja, da je treba žrtvam pomagati, da spregovorijo o nasilju, ki ga doživljajo, pomagati jim je treba tudi med postopki, ki so dolgi in naporni. Družba pa bi morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi prišli do ničelne tolerance do nasilja nad ženskami.
Marušič je v zagovoru očitke zavrnil. Po njegovih besedah so se odnosi z Astrid Prašnikar zaostrili, ker je hotela ohraniti 100-odstotno zaposlitev kot direktorica Študentskih domov, čeprav ni bilo tako, niti preden je zasedla to delovno mesto niti kasneje, tako ni niti zdaj. Na eni od obravnav je Prašnikarjeva podrobno opisala, kar je doživljala.
Tožilstvo je pred koncem dokaznega postopka, med katerim so zaslišali tudi precej prič, nekoliko spremenilo obtožni predlog. Obramba je ocenjevala, da je takšna sprememba nedopustna, a ji sodnik ni sledil. Prav tako ni sledil predlogu obrambe, da bi moralo sodišče posnetek pogovora kot nezakonit dokaz izločiti iz sodnega spisa.
“Postanem mehak, ma ne spodaj ...”
“Moj odnos do tebe je večdimenzionalen, eno je kot ženska, eno kot Astrid Prašnikar, eno kot nekdo, ki je bil v nekem trenutku - upam, da ne več, na nasprotni strani. To je večplastno ... to se zavedaš ... upam, da se zavedaš,” je med drugim v pogovoru, ki ga je Astrid Prašnikar na skrivaj posnela, izjavil Marušič in nadaljeval: “Jaz imam včasih o sebi bolj trdo mnenje glede tebe ... potem prideš, tukaj sediš, oprosti, fuck ... razumeš ... delujejo drugače te energije ... tako da je nevarno v takih situacijah.” Od nje je pričakoval, da bo vsaj do volitev nevtralna. “Jaz imam eno zelo dobro misel o tebi, kaj bi lahko naredil v tem vmesnem obdobju se bom prej pozanimal pri Jeleni, ker je ne želim tukaj izreči glede tega, ker vplivaš preveč ... postanem mehak ... ma ne spodaj ...” je še del posnetega pogovora.
Sodnik Miha Špilar je med drugim poudaril, da je sodišče pri tehtanju med ustavno varovanimi pravicami obdolženega in oškodovanke dalo prednost oškodovankini pravici do osebnega dostojanstva in varnosti, pravici do telesne in duševne celovitosti, med katere spada tudi pravica do nedotakljivosti posameznikove spolne integritete ter tudi drugih pravic. Prav te pravice je Prašnikarjeva poskušala zavarovati s snemanjem.
Pogojna denarna kazen tudi za univerzo
Tožilstvo je v zaključnih besedah vztrajalo pri obtožnem predlogu, zaradi časovne oddaljenosti je predlagalo pogojne kazni za Marušiča in univerzo. Obramba pa je nasprotno menila, da je na mestu oprostilna sodba.
Na delovnem sodišču dobila tožbi proti univerzi
Astrid Prašnikar je bila pred prvim mandatom Dragana Marušiča del ekipe njegovega predhodnika Rada Bohinca (bila je tajnik univerze). Na delovno sodišče je pred leti vložila dve tožbi proti Univerzi na Primorskem, in obe dobila, sodišče ji je prisodilo tudi odškodnino. S prvo tožbo je uspela zaradi nezakonite odpovedi, z drugo pa zaradi mobinga. Univerzo je tožila, ker jo je Marušič dlje časa poniževal, ji grozil, jo diskriminiral ter spolno in drugače nadlegoval. Sodbi koprskega delovnega sodišča je skoraj v celoti potrdilo tudi višje delovno in socialno sodišče.
Sodnik Špilar je v torek opoldne Marušiča spoznal za krivega šikaniranja na delovnem mestu, Univerzo na Primorskem pa za kazensko odgovorno. Marušiču je prisodil štiri mesece zapora, v katerega mu ne bo treba, če v letu in pol ne bo storil novega kaznivega dejanja, univerzi pa je naložil 10.000 evrov denarne kazni, ki ne bo izrečena, če v letu in pol ne bo storila kaznivega dejanja.
Obe strani v pritožbo
Tožilstvo je s sodnim razpletom zadovoljno, a se bo na sodbo pritožilo, saj je sodnik iz obtožnega predloga izpustil nekaj očitkov. Pritožbo sta po razglasitvi sodbe napovedala tudi odvetnika nekdanjega rektorja in univerze. Odvetnik Velimir Cugmas, ki je z odvetnico Sanjo Sega, branil Marušiča, je prepričan, da jim bo z nasprotnimi argumenti na višjem ali pa nato na vrhovnem sodišču sodbo uspelo spremeniti in da bo nekdanji rektor oproščen.
Poudarja, da Marušič ni storil ničesar, kar bi nakazovalo na telesno aktivnost, kar je predpogoj za spolno nadlegovanje. “Verbalni spolni delikt ni mogoč,” poudarja odvetnik: “Slovenska kazenska zakonodaja verbalnega spolnega delikta ne predvideva.” Prepričan je, da v tem primeru ni šlo za kaznivo dejanje šikaniranja, in da je posnetek pogovora, ki je sicer krajši del daljšega razgovora, nezakonit dokaz.
