Nekdanji prvi mož Teša v priporu nezakonito

LJUBLJANA > Informacijo, ki je v ponedeljkovih večernih urah zaokrožila v nekaterih medijih, da je vrhovno sodišče razveljavilo sklep o odreditvi pripora zoper nekdanjega predsednika uprave Teša Uroša Rotnika, so nam včeraj na vrhovnem sodišču potrdili. Kot izhaja iz sodbe, je senat na seji 22. decembra ugotovil kršitev določb kazenskega postopka in razveljavil sklep o odreditvi pripora, ni pa presojal o ostalih domnevnih kršitvah, navedenih v zahtevi za varstvo zakonitosti.

V pripor zaradi pranja denarja

Celjsko okrožno sodišče je pripor zoper Rotnika odredilo 6. novembra lani, in sicer zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj pranja denarja, šlo naj bi za 870.000 evrov. Rotnikov zagovornik je zoper pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedel, da je kaznivo dejanje pranja denarja odvisno od obstoja temeljnega kaznivega dejanja, iz katerega izvira premoženjska korist.

Sodišče po njegovih besedah v tem postopku ni razpolagalo z nobenimi dokazi o utemeljenem sumu zlorabe položaja in o tem, da se je obdolženi zavedal, da razpolaga z umazanim denarjem. Takšno zavedanje osumljenca pa je predpogoj za obstoj kaznivega dejanja pranja denarja, je navedel zagovornik in dodal, da sodišče tudi ni ugotovilo konkretne možnosti vplivanja na priče.

Tako vrhovna državna tožilka kot preiskovalna sodnica, ki je pripor odredila, sta v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorili, da sklep navaja vsa odločilna dejstva, vključno s predhodnim kaznivim dejanjem zlorabe položaja, za katerega je bila zoper obdolženega Rotnika že vložena zahteva za preiskavo. Preiskovalna sodnica je zaključek oprla na ugotovitev, da se pranje denarja nanaša na posle med konzorcijem Alstom in družbo Teš v zvezi z blokoma 5 in 6. Potek poslov naj bi bil obdolženemu znan, saj je bil v tistem obdobju direktor Teša.

Iz zahteve za preiskavo zaradi zlorabe položaja pa tudi izhaja, da je švicarsko zvezno državno tožilstvo posredovalo vrhovnemu državnemu tožilstvu informacije in dokumentacijo o poslih med Alstomom in družbo Sol Intercontinental, ki se nanašajo na Teš. Dokumentacija kaže, da so bile svetovalne pogodbe med družbama le navidezne in sklenjene z namenom plačevanja podkupnin pri projektih blok 5 in blok 6. Rotnik naj bi denar, ki je predmet kaznivih dejanj pranja denarja, prejel od direktorja družbe SOL Intercontinental Petra Kotarja (kriminalisti so ga, skupaj s še devetimi osumljenci, ovadili oktobra lani).

Zahteva za preiskavo ni dokaz

Vendar, kot so v odločitvi zapisali vrhovni sodniki, zgolj vložena zahteva za preiskavo ni dokaz, ki bi utemeljeno potrjeval sum, da je bilo očitano dejanje res storjeno. To lahko naredi le sodišče na podlagi dokazov, ki jih predloži tožilec. Sodna presoja dokazov pa ni bila opravljena, zato tudi vrhovno sodišče ne more preizkusiti pravilnosti zaključka o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja kot temeljnega pogoja za odreditev pripora, zato je sklep o priporu razveljavilo.

Celjski kriminalisti so po obsežni preiskavi v zadevi Teš 13. oktobra lani specializiranemu državnemu tožilstvu ovadili deset osumljencev zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in ponareditev ali uničenja poslovnih listin, med njimi tudi Rotnika. Skupna škoda, ki naj bi nastala s kaznivimi dejanji, presega 285 milijonov evrov. Kriminalisti so z delom nadaljevali in v začetku lanskega novembra zaradi pranja denarja, povezanega s primerom Teš, pridržali tri osumljence, poleg Rotnika še davčnega svetovalca Darka Končana in Bogdana Pušnika, nekdanjega predsednika uprave borzne hiše Medvešek Pušnik. Oba so po končanem zaslišanju izpustili, Rotnik pa je ostal v priporu do 23. decembra. Tožilstvo je v obeh primerih že zahtevalo preiskavo.

Rotnik bo tako za čas, ki ga je prebil v priporu, lahko zahteval tudi odškodnino. Včeraj je napovedal, da bo uporabil vsa pravna sredstva. Ali bo odločitev (in kako) vplivala na nadaljnji kazenski postopek, za zdaj še ni znano. Rotnikov zagovornik Mitja Jelenič Novak sicer meni, da bi morala, saj če ni utemeljenega suma za pripor, ga tudi za preiskavo ni.

Na specializiranem državnem tožilstvu pa pravijo, da vrhovno sodišče ni odločalo o tem, da sum kaznivega dejanja pranja dejanja ni utemeljen, temveč je le razveljavilo sklep o priporu, ker preiskovalna sodnica ni dovolj utemeljila predhodnega kaznivega dejanja.

SILVA KRIŽMAN