Nesprejemljivo tveganje
Na nadaljevanju sojenja Romanu Sladiču, Andreju Koširju in Ismetu Turanoviću, ki jih obtožnica zaradi smrti dveh delavcev septembra 2008 na gradbišču ČHE Avče bremeni ogrožanja varnosti pri delu, so na novogoriškem okrožnem sodišču včeraj zaslišali mag. Milana Srno, sodnega izvedenca s področja varnosti pri delu.
NOVA GORICA > Kdo naj bi bil odgovoren za smrt dveh delavcev na gradbišču črpalne hidroelektrarne v Avčah septembra leta 2008, še ni znano. Sodišče nadaljuje z zbiranjem dokazov, včeraj pa je zaslišalo sodnega izvedenca s področja varnosti pri delu.
Mag. Milan Srna, ki je osnovno izvedeniško mnenje podal že maja leta 2010 in ga dopolnil leto zatem, tokrat ni imel dodatnih pripomb na svoje zapise, pojasnil pa je kar nekaj dejstev, ki so zanimala tožilstvo in obrambo.
Povedal je, da je bila vloga pooblaščene osebe za varstvo pri delu tega rudarskega projekta opravljanje del po navodilih delodajalca. Te naj bi bile določene s predpisi. “Vrtljivega žerjava ne bi smeli uporabljati v tovrstnem projektu,” je večkrat poudaril. “Prvi v vrsti odgovornih za varnost ter zdravje pri delu je delodajalec,” je izpostavil. “V temelju je bil projekt zgrešen.”
Gradnja ČHE Avče naj bi bil rudarski projekt, saj so ga izvajali pod zemljo. Po mnenju izvedenca so izjemoma pripravili takšno gradbišče, saj ni bilo klasično delovišče, ki bi ustrezalo vsem predpisom. “Omenjeni projekt je bil unikat, saj se v vsakodnevni praksi tovrstnih projektov ne izvaja,” je bil nazoren.
Uporaba gradbenega žerjava, na katerega so vpeli košaro, s katero so se - za namene izkopa jaška - prevažali delavci, po njegovem mnenju ne bi smela biti dovoljena. To bi sicer morali vedeti vsi tisti, ki so izdali dovoljenja in potrdila za izvajanje projekta. “Žerjav ni namenjen prevozu ljudi. Napaka je bila storjena, ko so se pristojni odločili za uporabo žerjava za prevoz ljudi, saj je namenjen prevozu gradbenega materiala. Odločitev je bila verjetno tudi cenovno najbolj sprejemljiva.”
Tragična delovna nesreča se je pred skoraj šestimi leti zgodila ob izkopu 180 metrov globokega vertikalnega tlačnega jaška ČHE Avče. V njej sta življenje izgubila 37-letni hrvaški državljan J. M. in 49-letni državljan Bosne in Hercegovine J. R., dva delavca pa sta se laže poškodovala. Vsi so bili delavci družbe Primorje Geotehnika. Po ugotovitvah preiskovalcev je zaradi okvare strojnice žerjava in natrgane jeklenice, s katero so se po jašku spuščali trije zaposleni, košara z delavci padla 70 metrov globoko. Ustavil naj bi jo šele varovalni oder na globini 180 metrov. 27-letni delavec, ki je bil takrat spodaj, je še pravočasno odskočil in se le laže poškodoval.
Strokovne osebe, ki so za svoje nazive morale opraviti tudi določene izpite in poznati zakonodajo, bi morale to vedeti. “Podobno kot vsi vozniki, ki morajo poznati cestnoprometne predpise.” Nesreči naj bi tako botrovala uporaba nedovoljenega dvigala ter ignoriranje povečanega hrupa žerjava.
Delodajalec, odgovoren za projekt in njegovo izvajanje, ki je očitno dovolil tudi vožnjo z žerjavom v jašek, naj bi bil dolžan preprečiti uporabo žerjava za prevoz ljudi. Služba za varstvo pri delu, v kateri je bil tretjeobtoženi, ne more preprečiti uporabe žerjava, lahko pa delodajalca opozori oziroma mu sporoči svoje ugotovitve glede neustrezne opreme na delovišču. Delodajalec bi se moral nato odločiti v prid zdravja svojih delavcev in ukrepati.
“V takšnih primerih je vedno prisotno tveganje. Na delovišču ČHE Avče je bilo tveganje nesprejemljivo,” je dejal Srna. Čeprav je ministrstvo za gospodarstvo tedaj izdalo dovoljenje za projekt, pa za prevoz delavcev ne bi smeli uporabljati niti predelanega žerjava.
Naročnik ČHE Avče so bile Soške elektrarne, izvajalec del pa Primorje d. d. s podizvajalci.
Sojenje se bo nadaljevalo oktobra oziroma se bo zaradi več kot trimesečne prekinitve začelo znova. Jeseni bodo na novogoriškem okrožnem sodišču zaslišali še nekaj prič.
ANA CUKIJATI