“Ni ga denarja, ki ti lahko vrne zdravje otroka”
“Vesela sem, da nam je sodišče pritrdilo. To je bil lep materinski dan. A še lepši bi bil, če bi bil moj otrok zdrav,” pravi Novogoričanka I. T. J., potem ko je okrožno sodišče v Kopru odločilo, da mora postojnska porodnišnica plačati skupaj 800.000 evrov odškodnine njeni družini zaradi zapletov pri porodu njenega sina, ki je utrpel hudo pomanjkanje kisika in zaradi tega dobil trajne poškodbe možganov. Sodba še ni pravnomočna, v postojnski porodnišnici so že napovedali pritožbo.
NOVA GORICA > “800.000 evrov, toliko znaša odškodnina z obrestmi, se mogoče komu sliši veliko. A ni ga denarja, ki bi otroku vrnil zdravje. Midva želiva samo, da ima eksistenco, tudi ko naju ne bo več, in da ga lahko peljemo na kakšno terapijo,” pravi mati danes desetletnega dečka, ki je ob porodu utrpel tako hude poškodbe, da je zdaj podnevi in ponoči odvisen od pomoči. Je normalno duševno razvit, a ima cerebralno paralizo, ne more ne govoriti ne hoditi in trpi za epileptičnimi napadi.
“Vesela sem, da nam je sodišče pritrdilo. To je bil lep materinski dan. A še lepši bi bil, če bi bil moj otrok zdrav.”
“Prepričana sem, da se bodo pritožili. A verjamem, da bo višje sodišče potrdilo to sodbo. Z možem sva zdaj odločena, da greva do konca, do evropskega sodišča, če bo treba,” pravi I. T. J.. Sodno odločanje v tem primeru je bilo nerazumno dolgo. Sodba je prišla po sedmih letih obravnav, vmes pa so se zamenjali štirje sodniki. Prva sodnica je šla med odvetnike, druga na porodniško, tretjo so razrešili zaradi slabega dela. Šele sodnik Matej Papler je zadevo, ki jo je sam označil za zelo težko, pripeljal do konca.
Vztrajali so pri normalnem porodu
Novogoričanka je bila vseskozi prepričana, da je njen otrok invalid zaradi niza napak porodničarja Roberta Likarja. V porodnišnico je marca leta 2005 namreč prišla z napotnico osebne ginekologinje za carski rez pri drugem porodu. Ima namreč ozko medenico in se je pri porodu v isti porodnišnici in istem porodničarju zapletlo že pri prvem porodu, tako da so ji že takrat morali narediti urgentni carski rez. A porodničar je vseeno vztrajal pri naravnem porodu, vztrajnih prošenj porodnice in njenega moža, naj upošteva napotnico in naredi carski rez, pa ni upošteval. “Govoril nama je, da carski rez stane milijon tolarjev in da ga bova morala sama plačati, na sodišču pa je to zanikal,” se spominja Novogoričanka, ki poudarja, da ni nikjer podpisala, da se strinja z vaginalnim porodom.
“Otrok se med porodom ni in ni spustil kljub umetnim popadkom in močnim pritiskom babic na trebuh. Potem mi je počila maternica, šele takrat so me odpeljali v operacijsko sobo, sina pa takoj po urgentnem carskem rezu v ljubljanski klinični center in sem ga videla šele po šestih dneh. Takrat so mi povedali , da moj drugi otrok ne bo nikoli hodil ali brcal žoge.” Za tožbo se je odločila, ko se je posvetovala s starosto slovenskega porodničarstva Markom Lavričem, ki je tudi na sodišču povedal, da bi bilo treba v tem primeru takoj narediti carski rez. Predstavniki porodnišnice so njegovo pričanje izpodbijali, tako da ga sodišče pri odločitvi ni upoštevalo. A je vseeno odločilo v prid družini. Na sodišču se je sicer zvrstilo več izvedencev ginekološke in porodniške stroke.
Sodišče: Odvzeta ji je bila možnost izbire
Sodišče je sodbo oprlo predvsem na to, da je porodničar ravnal narobe, ker porodnici ni dovolj jasno razložil, kakšna so tveganja vaginalnega poroda in poroda s carskim rezom. “Kljub njenemu vztrajanju pri carskem rezu in obstoju razlogov tako za vaginalni porod kot carski rez ji je bila odvzeta možnost izbire,” je zapisal sodnik. Prisojena odškodnina za otroka je 400.000 evrov oziroma 400 povprečnih mesečnih neto plač (z zamudnimi obrestmi je to več kot 800.000 evrov) in je ena najvišjih doslej v Sloveniji.
Aleksander Merlo: Pritožili se bomo
Predstavniki postojnske porodnišnice so na sodišču zanikali zdravniško napako in so že napovedali pritožbo. “Iz sodbe nedvoumno in jasno izhaja, da v primeru tega poroda ni nobenega dvoma o tem, da bi bila pri porodu storjena zdravniška ali kakšna druga napaka, ki bi povzročila poškodbe, ampak da je prišlo do zdravstvenega zapleta. Pač pa je sodišče svojo odločitev o odškodninski odgovornosti oprlo na domnevno opustitev pojasnilne dolžnosti, ki pa je za bolnišnico sporna,” pravi direktor bolnišnice Aleksander Merlo. Na vprašanje, ali so v bolnišnici zavarovani za tako visoke zneske oziroma ali imajo za primer tožb rezerviran denar, niso odgovorili.
Na sodišču je kot stranski intervenient nastopala tudi zavarovalnica Triglav, ki je trdila, da je primer zastaral, a sodišče tega ni upoštevalo. KATJA GLEŠČIČ
