“Ni ga zakona, ki bi preprečil najhujše nesreče”

Kronika
, posodobljeno:

Ljubljana je konec tedna gostila generalno skupščino Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč. Vsako leto ga pripravijo v drugi državi, tokrat pa ga je organiziral Zavod Varna pot. Letošnje geslo je bila misel Alberta Einsteina Uči se od včeraj, živi za danes, upaj za jutri.

Prvi mož slovenske policije Stanislav Veniger je opozoril, da lahko največ za svojo varnost na cestah storijo udeleženci sami
Prvi mož slovenske policije Stanislav Veniger je opozoril, da lahko največ za svojo varnost na cestah storijo udeleženci sami Zdravko Primožič/Fpa

LJUBLJANA > V Ljubljani se je zbralo 33 delegatov Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) iz 17 držav. Razpravljali so o različnih vprašanjih, povezanimi z varnostjo cestnega prometa, pa tudi o predlogih za izboljšanje stanja v EU in posameznih državah. Izmenjali so primere dobrih praks ter pregledali stanje na področju pravic žrtev prometnih nesreč in sodnih postopkov. Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, je poudaril, da si na skupščini prizadevajo, da bi bili ti postopki čim krajši, da bi trajali največ leto dni. V Sloveniji pa so dolgi od dveh do pet let.

Predsednik FEVR Jeannot Mersch je dejal, da je Slovenija po številu prometnih nesreč v evropski sredini ter da bi morala strategijo za zmanjšanje števila žrtev prometnih prenesti v prakso. Na vprašanja novinarjev o slovenski aferi, povezani s ponarejanjem vozniških dovoljenj in potrdil, odgovoril, da mora država storiti v sistemu vse, da se takšne stvari ne ponovijo kot tudi strogo sankcionirati storilce teh kaznivih dejanj in vse odgovorne.

“Policisti si z različnimi aktivnostmi in ukrepi, ki so nam na voljo, prizadevamo, da bi prometne nesreče uspešno preprečevali. Narava teh ukrepov pa žal narekuje tudi nekatere represivne aktivnosti, ki med ljudmi niso najbolj priljubljene, še zlasti tiste, ki prekrškarje udarijo tudi po žepu,” je na novinarski konferenci ob generalni skupčini FEVR poudaril generalni direktor policije Stanislav Veniger. Hkrati pa je opozoril, da s policijskim nadzorom lahko naredijo veliko, nikakor pa ne vsega. “Zato so izjemno pomembni vzgoja, proces usposabljanja za voznika, in seveda, če to ne zadostuje, tudi visoke kazni,” je še dodal Veniger.

“Jezi in žalosti me dejstvo, da najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč že leta ostaja hitrost, kot pomemben vzrok pa se pojavlja tudi alkohol, ki je prisoten pri kar petini povzročiteljev vseh smrtnih prometnih nesreč,” je opozoril prvi mož slovenske policije. Ugotavlja, da tudi varnostnega pasu, ki rešuje življenje, marsikdo še vedno ne uporablja. “Veliko življenj bi ohranili, če bi zgolj malo popustili stopalko za plin. Če bi bili med vožnjo le malo bolj zbrani in ne bi hkrati počeli še tisoč drugih stvari, če bi se pripeli, še preden vžgemo motor, in če bi kritično ocenili svoje psihofizične zmogljivosti, preden se usedemo za volan,” je voznikom položil na srce Veniger. Hkrati pa je opozoril: “Ni ga namreč zakona na svetu, ki bi dokončno preprečil najhujše prometne nesreče, največ lahko za svojo varnost naredimo prav udeleženci sami!”

Prometna varnost je letos v primerjavi z lanskim letom nekoliko boljša. Zgodilo se je manj prometnih nesreč, prav tako je manj mrtvih in manj poškodovanih. Primorske ceste so sicer letos v primerjavi z lanskim letom bolj krvave. Tudi na generalni policijski upravi ugotavljajo, da se je v zadnjem času trend poslabšal.

SP