Ni še tako hudo kot v Evropi
Odmeven rop zlatarne v začetku leta, več poštnih ropov, od tega kar tri na pošti v Semedeli, ropi bencinskih servisov, spektakularen bančni rop, rop varnostnika, ki je prenašal vreče z denarjem ...
Med ljudmi velja prepričanje, da je ropov, tako manjših kot večjih, v zadnjem času več, da so storilci bolj nasilni, zaznati je večji občutek ogroženosti. O tem smo se pogovarjali s prvim možem koprskih kriminalistov Deanom Juričem.
> Kako ocenjujete varnost na tem področju? Je ropov res več?
“Statistično gledano na Policijski upravi Koper ugotavljamo, da smo do avgusta 2011 obravnavali identično število kaznivih dejanj ropov kot v letu 2010, to je skupno 25 takšnih dejanj. In čeprav gre pri preiskavi teh kaznivih dejanj običajno za zelo težko in dolgotrajno policijsko delo, preiskanost teh kaznivih dejanj na območju PU Koper stalno narašča. V letu 2010 je tako bilo v obdobju januar-avgust uspešno preiskanih 60 odstotkov vseh ropov, v letošnjem letu pa v istem obdobju kar 80 odstotkov. Povprečna preiskanost ropov v Sloveniji trenutno znaša 46,6 odstotkov. Na podlagi teh kazalcev lahko zatrdim, da ropov na splošno ni več in zato lahko ocenimo, da je varnost glede te problematike na območju PU Koper visoko nad državnim povprečjem. Občutek ljudi, da je tovrstnih kaznivih dejanj več, verjetno izhaja iz dejstva, da se včasih več teh kaznivih dejanj zvrsti v sorazmerno kratkem časovnem obdobju in tako navidezno ustvari napačno mnenje o povečanju tovrstne problematike.”
> Katere ustanove so bolj ranljive?
“V letu 2010 in 2011 se na območju Slovenije povečuje število ropov na škodo Pošte Slovenije, v letu 2011 pa tudi porast ropov bank oziroma finančnih institucij. Najštevilčnejši so tako imenovani ulični ropi, sledijo ropi pošt in bank ter hranilnic, medtem ko ropov menjalnic od uvedbe enotne evropske valute praktično ni več.”
Slabša varnost - večja nevarnost
>Kako bi lahko - če sploh - preprečili vsaj nekatere rope? Bi morali, denimo, v finančnih ustanovah poskrbeti za večjo varnost?
“Marsikateri ulični rop lahko že sami preprečimo s samozaščitnim obnašanjem. To pomeni, da moramo biti pozorni, da v našem vsakdanjem življenju večjih vsot gotovine ne kažemo na javnem kraju, da smo nezaupljivi do vseh neznancev, ki nas na ulici prosijo za denar, da zlatnine, ur in drugega blaga ne kupujemo na ulici, da za gibanje uporabljamo osvetljene in bolj prometne površine, da smo pri dvigovanju gotovine na bankah pozorni na morebitne neznance, ki nas opazujejo ...
Uspešno preprečevanje ropov na pošte, banke in druge finančne institucije pa je po mojem mnenju pogojeno predvsem s potrebo po stalnem dvigu standardov varovanja v teh institucijah. Praviloma si bodo roparji pred izvedbo ropa na banko ali pošto prostore in način delovanja take ustanove podrobno ogledali. Logično je, da si za rop izberejo objekt, ki je slabše varovan, ki stoji na območju, kjer ni veliko prometa, v katerem je manjša frekventnost ljudi in zaposlenih ter objekt, kjer so varnostni standardi manjši (ni alarma, ni video nadzora, ni pnevmatskih pregrad, zapor, v objektu dela le en zaposlen in podobno).”
>Kaj po vašem mnenju prispeva k večjemu številu ropov? Socialna stiska ljudi? Odprte meje?
“Kot že rečeno, ropov na območju PU Koper ni nič več, kot jih je bilo v preteklem letu. Nedvomno pa je, da lahko na povečanje ropov vpliva vse večja socialna stiska in odprtost meja. Ukinitev notranjih državnih meja oziroma vključitev Slovenije v schengenski prostor je po eni strani pripomogla k lažjemu in hitrejšemu pretoku blaga in ljudi znotraj EU, po drugi strani pa povečala prostor delovanja tudi organiziranim kriminalnim skupinam in posameznikom, ki izvršujejo tovrstna kazniva dejanja.
Glede na trende izvrševanja oboroženih ropov na območju EU lahko zatrdim, da ima Slovenija že več let manjšo problematiko v primerjavi z ostalimi državami članicami, hkrati pa imamo višji odstotek preiskanih predvsem hujših oboroženih ropov. Prav tako ugotavljamo, da se nekatere hujše oblike ropov, ki so na območju EU pogoste, v Sloveniji za zdaj ne pojavljajo.”
Vaše življenje je vredno več kot denar!
>Kdo so storilci?
“V zadnjem času opažamo predvsem trend izvrševanja ropov v skupinah dveh do štirih oseb, od katerih večina storilcev pripada tako imenovanim skupinam 'specialnih povratnikov' premoženjskih kaznivih dejanj, ki so bili v preteklosti že obravnavani za podobna kazniva dejanja. Poudariti moram, da se v zadnjih dveh letih tudi na območju PU Koper srečujemo s storilci kaznivih dejanj ropov, ki prihajajo v Slovenijo izvrševat oborožene rope iz sosednjih držav, predvsem iz držav z območja nekdanje Jugoslavije.
Prav v teh primerih pa ugotavljamo, da omenjene skupine storilcev ne izvršujejo ropov samo v Sloveniji, temveč v intervalih izvršujejo rope tudi v ostalih državah članicah EU, kar pogosto potrjujemo z izmenjavo operativnih podatkov.
V številnih primerih ugotavljamo, da je veliko storilcev teh dejanj tudi odvisnikov od prepovedanih drog, ki si na navedeni način zagotavljajo denar za nabavo prepovedanih drog.”
>Kaj svetujete tistim, ki se znajdemo pred oboroženim roparjem?
“Najpomembnejši nasvet, ki ga lahko dam vsem, ki bi se v življenju srečali z roparjem, je: Nikoli ne reagirajte pretirano pogumno in nepremišljeno. Vaše življenje je vredno več kot denar! Sicer pa svetujem, da o dogodku čim prej obvestijo policijo, pri ropu pa naj si poskušajo zapomniti čim več podrobnosti o roparjih, njihovih vozilih in drugih okoliščinah, ki nam bodo kasneje služili za uspešno identifikacijo in prijetje storilcev. Pri preiskavah teh dejanj policija pričakuje sodelovanje prič, saj z njihovo pomočjo storilca lahko prej odkrije in prime, s tem pa se zmanjša možnost, da smo lahko žrtev tega istega roparja naslednjič tudi mi.” SIJAN PRETNAR
