Nič več nedotakljivih?
“Da ni več tako imenovanih nedotakljivih, kažejo tudi statistični podatki za lansko leto, ko je policija obravnavala za 27,1 odstotka več primerov gospodarske kriminalitete,” je včeraj poudarila namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar med predstavitvijo dela skupine za boj proti gospodarskemu kriminalu.
LJUBLJANA > “Zavzemamo se za spremembe zakonodaje, ki bi nam omogočile uspešnejši pregon utajevalcev davkov,” pa je dejal vodja skupine Drago Šketa, sicer vodja mariborskega tožilstva. Po poldrugem letu delovanja je skupina enajstih državnih organov in institucij, ki se ukvarja z gospodarsko kriminaliteto relativno zadovoljna z delom. Skupino so namreč septembra 2012 ustanovili, da bi izboljšali sodelovanje pristojnih organov v predkazenskem postopku. Kot je pojasnil Šketa, bodo vladi predlagali nadaljevanje dela skupine in nove naloge za pristojne organe. Cilj je zmanjšanje obsega gospodarske kriminalitete in uspešnejše zavarovanje nezakonito pridobljenega premoženja.
Čeprav komisija za preprečevanje korupcije (KPK) sodi v krog sodelujočih v skupini za pregon gospodarskega kriminala, Šketa včeraj ni želel komentirati dogajanja, povezanega z imenovanjem senata in predsednika KPK, in vpliva, ki ga ima lahko na ugled institucij. Tako so se dogovorili že pred predstavitvijo poročila.
Meja 50.000 evrov je previsoka
Šketa je pojasnil, da je v pripravi novela kazenskega zakonika, ki bi mejo s sedanjih 50.000 evrov za določitev kaznivega dejanja davčne zatajitve znižala na 5000 evrov. To bi bilo tudi primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Veliko težav so v skupini imeli s pridobivanjem podatkov, ki naj bi jih “varovala” bančna tajnost, vendar so uspeli z Banko Slovenije storiti korak naprej in sodelovanje zdaj poteka normalno.
Opozoril pa je na problem sodelovanja z državami, s katerimi Slovenija nima sklenjenih sporazumov. Zlasti je oteženo pridobivanje podatkov iz tako imenovanih davčnih oaz, zato bo nujen še kakšen ukrep sledenja premoženja. “Premoženje se namreč vedno seli tja, kjer ni mogoče slediti finančnim tokovom,” je poudaril Šketa.
Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar, ki je tudi članica delovne skupine (predstavnikov ostalih institucij na včerajšnji predstavitvi ni bilo), je poudarila pomen ustanavljanja specializiranih preiskovalnih skupin, ena od teh se ukvarja tudi s posli v bankah, ki so v večinski državni lasti. Kriminalisti se pri svojem delu sicer soočajo z vrsto objektivnih težav, kar pa jih ne odvrača od dobrega dela. Bobnarjeva je prepričana, da jim bo prav s takšnim delom uspelo povrniti zaupanje v pravno državo.
93.833 kaznivih dejanj je lani obravnavala policija, največ v zgodovini samostojne Slovenije. 16.333 je bilo gospodarskih kaznivih dejanj, kar je za 27,1 % več kot leto prej in predstavlja 17,4 % vseh kaznivih dejanj. 55,2 % več je bilo poneverb in neupravičene uporabe tujega premoženja. 50,9 % več je bilo zlorab položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. 66,8 % manj je bilo davčnih zatajitev. Meja 50.000 evrov je po mnenju strokovnjakov previsoka, zato predlagajo znižanje na 5000 evrov.
Javnost pričakuje ukrepe
“Zavedamo se, da slovenska javnost upravičeno pričakuje odločne ukrepe,” je dodala. Sicer pa bodo prednostne naloge policije preiskovanje kaznivih dejanj v bančništvu, zdravstvu, farmaciji in energetiki. “Policija je zelo pomemben akter v tako imenovani verigi pravičnosti, od odkrivanja do obsodbe storilcev kaznivih dejanj, še posebej s področja gospodarske kriminalitete in korupcije,” je poudarila Bobnarjeva. Število obravnavanih kaznivih dejanj s pod-ročja gospodarske kriminalitete se je sicer lani povečalo za dobro četrtino, v celotni kriminaliteti je gospodarska predstavljala 17,4-odstotni delež.
Sicer pa je vlada tako tožilstvu kot policiji zagotovila dodaten denar prav za delo na področju gospodarskega kriminala in korupcije. Na tožilstvu naj bi tako zaposlili 30 tožilcev in 40 strokovnih sodelavcev, pa tudi nekaj drugega osebja, vendar so postopki imenovanja tožilcev dolgi in trajajo približno pol leta.
SILVA KRIŽMAN
