Nihče ne ve, kdo je določil ceno

KOPER>“Pogodbe smo pregledovali, ugotavljali, če so podatki pravilni, če se lahko Luka vpiše v zemljiško knjigo... Časar je dal osnovne smernice, potem pa ni več sodeloval pri pogajanjih,” je včeraj povedal vodja pravne službe Luke Koper Marko Blažič.

Na sojenju bivšemu predsedniku uprave Luke Robertu Časarju, nepremičninarju Marjanu Mikužu in zaprtemu bivšemu poslancu Srečku Prijatelju zaradi zlorabe položaja in podkupovanja pri poslu s parcelami na Orleški gmajni, so člani senata in tožilka Barbara Milič Rožman zaman spraševali, kdo je določil ceno zadnjim petim hektarjem gmajne, kdo je sprejel odločitev, da parcele najprej kupi Mikuž in kdo je odločil, da Luka potrebuje tudi stavbo Lune.

Blažič je namreč zatrdil, da nič od tega ni bilo v pristojnosti luške pravne službe. “Nismo imeli nobene pristojnosti vplivanja ne na ceno ne na to, katera zemljišča kupujemo. Po elektronski pošti smo dobili seznam prodajalcev, parcel in cene. Potem smo pripravili pogodbe in speljali nakup,” je povedal Blažič. “Pa kdo se je dogovarjal za ceno?” je zanimalo sodnico Orjano Trunkl. “Ne vem,” ji je odgovoril. “Kako ne veste?” je nadaljevala. “Ne vem. Vodja projekta je bil Milan Pučko,” je dejal.

Pravniki le birokrati

Pučko je sicer pričal na eni od prejšnjih obravnav, vendar se podrobnosti ni spomnil. Ni vedel, kako je prišlo do odločitve za Orleško gmajno, zatrdil je, da z nakupom parcel ni imel veliko opravkov, spomnil pa se je, da je bil s Časarjem nekoč v Prijateljevi kleti v Orleku.

“Od koga ste dobili navodilo za nakup Lune?” je zanimalo tožilko. “Nisem dobil navodila. Nakup Lune je bila le ena od pogodb, ki smo jo dobili na mizo,” je pojasnil Blažič in dodal, da se je aktivneje vključil le v nakup zadnjih petih hektarjev od 16 solastnikov. Vendar je ob tem poudaril, da se tudi v tem primeru za ceno ni pogajal, ampak le pošiljal osnutke pogodb odvetnici v Novo Gorico. Zatrdil je, da ne ve, kdo je odobril nakup deleža Jasne Mozetič po ceni 65 evrov za kvadratni meter.

“Lahko bi sklenili aneks”

Ker Mozetičeva svojega deleža ni hotela prodati ceneje, in se je posel zaradi tega nevarno zapletal, je Mikuž medtem sam kupil deleže preostalih 15 lastnikov in jih nato Luki prodal po ceni, ki jo je od Luke izsilila Mozetičeva. Namesto da bi Luka za zadnjih dobrih pet hektarjev plačala 1,55 milijona evrov (31 za kvadratni meter) in Mikužu odštela 63.000 evrov provizije, je plačala 3,33 milijona evrov, Mikuž pa je ob tem zaslužil 1,78 milijona. Tožilstvo zaradi tega Časarju očita zlorabo položaja, Mikužu pa pomoč pri zlorabi položaja. Enako jima očitajo tudi pri nakupu kompleksa Luna, za katerega je Mikuž odštel 1,4 milijona, Luki pa ga je prodal za 1,95 milijona.

“Predstavljeno mi je bilo, da bo parcele zaradi številnih lastnikov, razpršenih po vsej Evropi, laže in hitreje kupil Mikuž in da bomo potem mi od njega kupili celoto. Pogodba o sodelovanju (po kateri bi bil Mikuž upravičen le do štiriodstotne provizije, op.a.) je trajala devet mesecev. Lahko bi sklenili aneks k tej pogodbi, pa ga nismo,” je sklenil Blažič.

Pljuvajo po starih?

“Imeli smo žegen nadzornega sveta in skupščine, tako da v tem ne vidim nič spornega. Sporno je le to, da s projektom niso nadaljevali,” je včeraj potrdil nekdanji član uprave in Časarjeva desna roka Aldo Babič. Na vprašanje, kakšne so bile njegove zadolžitve na Orleški gmajni in pri Luni, je odgovoril, da nikakršne. Spomnil se je, da so obravnavali oba nakupa, ni pa se spominjal podrobnosti o ceni.

Sodnica Trunkl mu je povedala, da je v Luko poslala vprašanja, ali obstajajo sklepi za nakup zadnjih petih hektarjev Orleške gmajne in Lune, pa so ji odgovorili, da ne obstajajo. “Naj jih kar poiščejo,” je pripomnil Babič. “To je vaš odgovor?” ga je vprašala. “Ja, naj jih poiščejo,” je potrdil in dodal, da so imeli soglasje za nakup celote in da so zaupali strokovnjakom, ki so jim pripravljali gradiva. “Ko ti nekdo nekaj naroči, je to tudi soglasje. Nova uprava je dobila nalogo, da pljuva po stari. To ni prvi primer ne pri nas ne v svetu,” je sklenil.

“Glupa” vprašanja

Na vprašanje tožilke, ali je bil kot član uprave na kakšni seji nadzornega sveta, kjer so nadzorniki tarnali, da nimajo dovolj podatkov in da niso dovolj seznanjeni s posli uprave Luke, ni odgovoril. Je pa zato tožilki predaval, kako se nadzorniki včasih z raznimi vprašanji in zahtevami namenoma promovirajo, na sejo pa se niti ne pripravijo. “Dostikrat so tudi glupa vprašanja,” je pripomnil.

Včeraj je pričal tudi drugi nekdanji član uprave, delavski direktor Boris Marzi, ki je zatrdil, da s spornima nakupoma ni bil seznanjen. “Pa ste hodili na vse seje, ali... odvisno?” ga je vprašala tožilka. “Odvisno,” je odgovoril. “Pa zakaj vas niso vabili na vse seje?” je nadaljevala tožilka. “To je dobro vprašanje. Zato sem se tudi pritožil. Gradivo in vabila na seje je pripravljala svetovalka predsednika uprave,” je pojasnil in dodal, da je slišal le splošno pojasnilo, da se kupuje zadnje parcele zaradi zaokrožitve celote. Od pravne službe ni nikoli prejel nobenega poročila o nakupih.

DANIJEL CEK