Nižje kazni za prehitre, višje za klepetave voznike

SLOVENIJA > “Sem zagovornik zniževanja kazni za prehitro vožnjo, ker tudi glede na izkušnje iz tujih držav menim, da korelacije med visokimi kaznimi in prometnimi nesrečami s smrtnim izidom ni,” je na novinarski konferenci po sprejetju predloga nižjih kazni sredi minulega tedna dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Če bodo poslanci potrdili predlog vlade, bo(m)do vozniki s pretežko nogo lažje plačevali svojo prehitro vožnjo.

Če bi prekoračili hitrost v naselju za 10 kilometrov na uro, bi za prekršek jutri plačali 80, po novem pa samo 40 evrov kazni, oziroma še manj (polovičko), če bi plačali pravočasno. Za prekoračitev do 20 kilometrov na uro bi jutri plačali 250, po novem 120 evrov, za prekoračitev do 30 kilometrov na uro jutri 500, po novem 250 evrov in za prekoračitev do 50 kilometrov na uro jutri 1000, po novem pa samo 750 evrov.

Nova pravila ukinjajo kaznovanje za prekoračitev hitrosti do pet kilometrov na uro in to kazen združujejo z intervalom do 10 kilometrov na uro, uvajajo pa nov interval, ki ga doslej nismo poznali, in sicer prekoračitev med 30 in 40 kilometri na uro, ki nas bo stala 500 evrov. Nova pravila znižujejo denarno kazen, ne znižujejo pa število kazenskih točk, ki ostajajo enake: za prekoračitev do 20 kilometrov na uro tri, do 30 kilometrov na uro pet in do 50 kilometrov na uro devet. Za novo kategorijo, prekoračitev od 30 do 40 kilometrov na uro, bomo dobili sedem kazenskih točk.

Najhujše kazni ostajajo

Kazen za prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 kilometrov na uro ostaja enaka; torej 1200 evrov in 18 kazenskih točk oziroma odvzem vozniškega dovoljenja. Bo pa sprememba zakona po žepu močneje udarila klepetulje, ki med vožnjo govorijo s telefonom v rokah. Doslej so taki vozniki morali plačati 120 evrov kazni, odslej jih bo tako ravnanje med vožnjo stalo 250 evrov in tri kazenske točke.

“Naše kazni bodo s tem predlogom končno evropsko primerljive, zlasti s sosednjo Avstrijo, kjer so še nižje,” je dodal minister Vrtovec in pojasnil, da je kultura vožnje odvisna zlasti od ozaveščenosti voznikov. Predlog spremembe zakona, ki ga vlada pošilja v državni zbor, prinaša še nekatere druge spremembe. Med drugim možnost zavijanja v desno ob rdeči luči v križiščih, ki so pregledna in kjer je to mogoče. “Ta križišča bodo tudi primerno označena, pretočnost pa bo zagotovo boljša,” je dejal.

V spremembi zakona bodo končno uredili tudi status skirojev, ki bodo opredeljeni kot lahka motorna vozila. Z njimi se bo mogoče voziti po kolesarskih stezah ali ob desnem robu ceste, enako kot z mopedi. Kar je še pomembneje, sprememba zakona bo prepovedovala vožnjo z električnimi skiroji po pločnikih in območjih za pešce.

Ne zaradi kazni, ampak zaradi varnosti

Da višina kazni nima odločilnega vpliva na prometno varnost, so pred časom poudarili tudi na AMZS: “Pravila je treba ozavestiti oziroma se zavedati, da jih spoštujemo zato, ker s tem kažemo svoj odnos in odgovornost do soljudi, in ne zato, da ne bi bili sankcionirani.” Če vozniki pravila spoštujejo, potem se jim sankcij niti ni treba bati, v nasprotnem primeru pa jih mora nekdo zalotiti.

“Glede tega imamo v Sloveniji kar nekaj izzivov - od pomanjkljivega nadzora zaradi kadrovske podhranjenosti prometne policije do izmikanja plačilu glob in drugim sankcijam,” so dodali na AMZS. “Nerazumno je, da prihaja do 'odpustkov' tudi za najhujše kršitelje, ki bi jim moralo zaradi storjenih prekrškov že prenehati veljati vozniško dovoljenje,” so sklenili.

Tudi na agenciji za varnost prometa poudarjajo, da je zelo pomemben stalni nadzor. “Vozniki se morajo zavedati, da so lahko vsak trenutek podvrženi nadzoru. To so pokazali prikazovalniki hitrosti, ki izkazujejo, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno tudi tedaj, ko nadzor ni očiten,” pravijo.