Nova kazenska zakonodaja naj bi bila že v kratkem pod streho
Vse kaže, da bo parlamentu v prihodnjih dneh še uspelo spraviti pod streho sveženj kazenske zakonodaje: noveli zakona o kazenskem postopku (ZKP) in kazenskega zakonika (KZ) ter zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
PORTOROŽ> O spremembah kazenske zakonodaje so se sicer v minulih mesecih vrstile takšne in drugačne razprave, o novostih pa so spregovorili tudi na pravniških dnevih v Portorožu. Zanimivo je bilo mnenje staroste slovenskega kazenskega prava dr. Ljuba Bavcona: “Iz EU prihajajo, tudi v zvezi s kazenskim pravom, stvari, s katerimi se globoko ne strinjam. Čisto nekritično sprejemamo stvari, vse gre v smer tega, da odpravimo dokazovanje. Zakaj bomo torej imeli sodnike?”
Cilj: razbremenitev pravosodja
Po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja na ravni EU zelo pospešeno sprejemajo akte s področja kazenske zakonodaje, zato ni izključeno, da se slovenska v prihodnje ne bo spreminjala. Sicer pa novela ZKP prinaša nekatere pomembne spremembe v procesnih položajih. V preteklosti je bil velik poudarek na odloženem pregonu in poravnavi, v prihodnje pa na skrajšanih in poenostavljenih postopkih. Cilj je razbremenitev pravosodja. Ob tem Zalar pojasnjuje, da ne gre za nekritično prenašanje iz drugih sistemov in da se je Slovenija odločila za reformo dveh hitrosti.
“Ostalo je vprašanje prenosa pristojnosti sedanjega preiskovalnega sodnika na jutrišnjega tožilca, današnji preiskovalni sodnik pa bi bil jutrišnji sodnik garant. Nismo pa želeli zajeti preveč juhe z eno žlico,” je dejal Zalar. Po njegovem je logično, da vsako spremembo spremljajo pomisleki in nasprotovanja. Spremembe ZKP so nastajale dolgo in prav je, da se izpelje tudi druga faza. Sicer pa so spremembe ZKP narekovale odločbe ustavnega sodišča, tožilska in sodna praksa sta opozarjali na pomanjkljivosti zdaj veljavnega zakona, ki jih novela odpravlja. Največja pozornost je v noveli ZKP namenjena predobravnavnemu naroku in pogajanjem o priznanju krivde. Je pa precej negotovo, v kolikšni meri in na kakšen način bo uporabljen institut priznanja krivde, saj gre za veliko novost, ki tudi zelo krepi odgovornost tožilcev.
Prevelika pričakovanja?
Vrhovni sodnik Marko Šorli je poudaril, da se kazenska zakonodaja spreminja v razmerah vsesplošnega nezadovoljstva. In se vprašal, ali lahko nova zakonodaja in novi instituti prinesejo boljše delovanje kazensko-pravnega sistema. Pogosto so pričakovanja prevelika. Sicer pa ima dogovor o priznanju krivde po njegovem mnenju dobre in slabe strani.
Med pozitivne sodijo ekonomičnost, saj bodo postopki krajši in cenejši, preventivni učinek in preprečitev stigmatizacije in negativne publicitete, saj postopek ni javen. Kot negativno pa Šorli ocenjuje degradacijo sodniške funkcije in neenakost pred zakonom (dogovor namreč omogoča milejši kazen od sicer predvidene, op.p.). Šorli je omenil, da je bilo lani v Sloveniji več kot 81 odstotkov vseh obsodb pogojnih, opozoril pa je tudi na velik problem povratništva. Kar 36,5 odstotka obsojencev je povratnikov, zato se Šorli sprašuje, ali je institut dogovora primeren za obravnavanje povratnikov.
Kot eno največjih težav pa Šorli vidi trajanje postopkov na slovenskih sodiščih. “Človek se raje odloči, da bo šel čez deset let za eno leto v zapor kot pa zdaj za en mesec.” Zato so pričakovanja glede dogovora po Šorlijevem mnenju nekoliko preoptimistična. Skrbi ga tudi, kako bo sodnik preizkušal tisto, kar je ključnega pomena, torej kakšna je bila informiranost obdolženca s strani tožilca in ali je zagovornik storil vse, da je bila odločitev prostovoljna. Po Šorlijevem mnenju institut priznanja krivde prihaja v slovensko kazensko zakonodajo 15 let prepozno, dogovarjanje pa pet let prezgodaj.
Dr. Primož Gorkič se je na kratko dotaknil zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Jedro problema je po njegovem v tem, ali je to ustrezno za tiste, ki za to niso bili obsojeni, saj se dokazno breme s tem prevali na posameznika. Kot meni Gorkič, to zagotovo ne bo vplivalo na upad organiziranega kriminala.
Širitev meja kaznivega
“Moramo si prizadevati, da spreminjanje ne bi bilo preveč pogosto,” je dejal dr. Matjaž Ambrož. “Spreminjanje skoraj vselej širi meje kaznivega.” Kot pravi, se s tem povečuje število kaznivih dejanj, saj gre za vračanje k že pozabljenim inkriminacijam. Opozoril pa je tudi na politično oportunost, saj je predpisovanje novih kaznivih dejanj način, da se pokaže, da se nekaj dela.
Ob tem je dodal, da postopek spreminjanja kazenske zakonodaje pri nas ni standardiziran in da ima strokovna javnost relativno kratek čas za pripombe. “Kaznovalno pravo je lažje tkati kot parati, zato nihče noče odvzeti nobenega kaznivega dejanja. V Sloveniji postaja čas zrel, da vzamemo v roke posebni del kazenskega zakonika in se lotimo tudi dekriminacij.”
SILVA KRIŽMAN
