Novi standardi pri vodenju sodišča

“Vsi zaposleni na sodišču se morajo truditi za rezultate sodišča, sodnike pa je potrebno razbremeniti nesodniških opravil, tako da se bodo lahko osredotočili na reševanje pomembnejših zadev,” je poudarila v pogovoru ob imenovanju.

> Okrožno sodišče ste kot začasna predsednica prevzeli pred dobrega pol leta in takoj sprejeli nekaj pomembnih ukrepov. Kakšni so rezultati teh “sanacijskih” ukrepov? Kako ocenjujete zdaj stanje na sodišču v primerjavi z lanskim majem, ko ste prevzeli vajeti in je v javnosti nastal vtis, da so razmere krizne?

“Odkar sem prevzela funkcijo začasne predsednice Okrožnega sodišča Koper, se je število nerešenih zadev na kazenskem oddelku zmanjšalo za 30 odstotkov, na gospodarskem oddelku za 25 odstotkov, na civilnem oddelku pa za 13 odstotkov. Povprečni čas reševanja kazenskih zadev se je v tem času skrajšal za tri mesece in je v decembru 2013 znašal 19 mesecev, v maju 2013 pa 22 mesecev. Za skoraj štiri mesece se je skrajšal tudi čas reševanja civilnih zadev (prej 21 mesecev, sedaj 17,3 meseca).

V tem času so vsi trije oddelki skrajšali tudi čas izdelave sodnih odločb. V civilnih zadevah ta sedaj znaša v povprečju deset dni, v maju 2013 je znašal 30 dni. Zmanjšalo se je tudi število sodnih zaostankov, in sicer za 23 odstotkov.

To so rezultati spremembe organizacije dela na vseh oddelkih sodišča, pomoči ostalih slovenskih sodišč, kadrovske okrepitve s strokovnimi sodelavci in ostalim sodnim osebjem.”

> Jeseni so se zgodile pomembne spremembe tudi na okrajnih sodiščih? Kakšni so učinki teh ukrepov?

“Tudi rezultati poslovanja na okrajnih sodiščih v sodnem okrožju Koper so se v tem času izboljšali. V povprečju se je število nerešenih zadev na vseh petih okrajnih sodiščih (Koper, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica) zmanjšalo za približno 20 odstotkov. Največji napredek je viden pri okrajnem sodišču v Kopru, kjer se je število nerešenih zadev zmanjšalo za 23,6 odstotka. Okrajno sodišče v Kopru se je ubadalo z velikim številom sodnih zaostankov v pravdnih zadevah, kar smo delno rešili z okrepitvijo s strokovnimi sodelavci, delno pa tudi s prenosom 50 pravdnih zadev v reševanje okrajnemu sodišču v Ajdovščini.”

> Kakšne so kadrovske razmere na sodišču? Je dovolj strokovnih sodelavcev?

“Kadrovske razmere na okrožnem sodišču so v tem trenutku zadovoljive. Imamo dovolj strokovnih sodelavcev in sodnikov. Tudi vzdušje se je bistveno izboljšalo. Boljša je komunikacija tako znotraj okrožnega sodišča kot tudi med okrajnimi sodišči. Še posebej na novo formirani enotni oddelki okrajnih sodišč so vzpostavili sodelovanje, komunikacijo in izmenjavo znanja ter izkušenj med okrajnimi sodniki.”

> Zgodilo se je tudi nekaj kadrovskih sprememb. Kakšni so razlogi zanje?

“V tem času je sodišče dobilo tudi novega podpredsednika in nove vodje kazenskega, gospodarskega in civilnega oddelka. Za vodenje sodišča smo postavili nove standarde. Vodje morajo bili najboljši sodniki, biti morajo komunikativni in imeti občutek za delo tako s sodniki kot tudi z ostalim sodnim osebjem. Poudarili smo tudi pomen timskega dela. Vsi zaposleni na sodišču se morajo truditi za rezultate sodišča, sodnike pa je potrebno razbremeniti nesodniških opravil, tako da se bodo lahko osredotočili na reševanje pomembnejših zadev. Nekateri vodilni kadri na sodišču teh standardov niso dosegali, zato je bilo potrebno imenovati nove vodje.”

> Kakšno je materialno stanje sodišča? Kako je z zagotavljanjem brezplačne pravne pomoči?

“Zaradi povečanega obsega dela na sodišču so v tem času narasli materialni stroški sodišča, najbolj stroški izvedencev in sodnih tolmačev, in stroški sodnih postopkov. Ocenjujemo, da bodo letos stroški sodnih postopkov na račun spremenjenega zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju narasli za 660.000 evrov. Po noveli tega zakona mora namreč sodišče v primeru, ko stečaj predlaga dolžnik, kriti stroške objave stečaja na spletnih straneh Ajpesa in založiti začetni predujem za stroške stečajnega postopka, kar v povprečju znaša 3000 evrov na osebo (pravno ali fizično). Sodišče je za stroške brezplačne pravne pomoči v letošnjem letu dobilo 39 odstotkov manj denarja kot lani. Letos smo na podlagi že izdanih odločb o brezplačni pravni pomoči porabili že skoraj polovico tega denarja.”

> Kakšen je po vašem mnenju ugled sodstva v družbi?

“Anketa, ki jo je lani za potrebe sodstva opravila Univerza na Primorskem, je pokazala, da so ljudje, ki so na takšen ali drugačen način prišli v stik s sodiščem, bolj zadovoljni z delom sodišč kot splošna javnost. Očitno je, da na oblikovanje javnega mnenja o sodstvu najbolj vplivajo mediji. Mediji običajno pišejo in poročajo le o najodmevnejših zadevah. Stranke v teh zadevah lahko odločitve sodišča prosto komentirajo, sodišča pa zaradi zaupnosti podatkov naših sodb ne smemo javno komentirati, zato se sami ne moremo učinkovito braniti pred kritikami na račun svojega dela. V postopkih na sodiščih je ena stranka skoraj vedno poražena. Takšna stranka pa je seveda še posebej zainteresirana, da delo sodišča in sodnikov v javnosti kritizira. Zato bi morali biti sodišča in sodniki pred neutemeljenimi kritikami še posebej zaščiteni. Takšno je tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice.

Po mojem mnenju si moramo predsedniki sodišč prizadevati za to, da ustvarjamo kulturo odgovornosti in transparentnosti, kar vzpodbuja odprtost delovanja sodišč javnosti. Zato se zavzemam za proaktiven pristop pri komuniciranju z zainteresirano javnostjo.”

> Kaj po vašem mnenju potrebujejo sodišča, da bodo še bolj učinkovita?

“Glede učinkovitosti sodstva menim, da je bilo v zadnjem času veliko narejenega, vendar še vedno premalo. Učinkovitost sodstva je potrebno še izboljšati. Na našem sodišču smo si postavili cilj, da bomo letos še dodatno zmanjšali število nerešenih zadev in sodnih zaostankov, še posebej pa bomo skrajševali čas reševanja zadev.” SIJAN PRETNAR