Novogoričan priznal krivdo za sabotaže na železnicah, a ne v celoti

NOVA GORICA • Na današnjem predobravnavnem naroku je državni tožilec Damir Kusić najprej predstavil razmeroma obsežno obtožnico proti Urbanu Bricu, 34-letnemu Novogoričanu, brezposelnemu oblikovalcu kovin in orodjarju, ki je očitno dober poznavalec razmer na slovenskih železnicah. Od osmih kaznivih dejanj ogrožanja posebnih vrst prometa je pet primerov ostalo pri poskusu, saj so strojevodje oziroma zaposleni na železniških postajah sabotaže pravočasno opazili in ni prišlo do škode ali drugih hujših posledic.

"Hotel sem opozoriti na stanje na slovenskih železnicah"

"Priznam," je nato Bric odgovoril sodniku Simonu Jursinoviču na vprašanje glede priznanja krivde za očitke iz obtožnice. Še prej mu je potrdil, da razume, kaj mu očita tožilstvo. Sodnik ga je nato dodatno povprašal, ali se je zavedal, kakšne posledice bi lahko imelo njegovo ravnanje. "Do neke mere sem se tega zavedal, večinoma pa ne," je odvrnil in se zgovoril na svoje psihično stanje. "Moj namen je bil opozoriti na stanje slovenskih železnic, želel sem, da se to spremeni  ... Naredil sem škodo železnicam in sebi," je še dodal.

Obramba predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja psihiatrične stroke

Sodnik je pojasnil, da kaznivo dejanje, ki ga obtoženemu očita tožilstvo, poleg poškodovanja naprav obsega tudi povzročitev nevarnosti za življenja in škodo na premoženju, česar bi se moral obtoženi zavedati. Glede na odgovore je sodnik zaključil, da Novogoričan krivdo le deloma priznava in da se bo zato začelo sojenje, na katerem bodo odločali o njegovi krivdi. Bric namreč ni priznal, da je bil njegov namen povzročiti konkretno nevarnost za življenja ali veliko škodo na premoženju.

Odvetnica Vesna Fašink, ki zagovarja obtoženega, je med drugim predlagala, da izvedenka psihiatrične stroke Ingrid Velikonja še dopolni svoje izvedensko mnenje, tudi glede tega, ali je obtoženi razumel svoja dejanja. Izvedenka bo tako pomagala odgovoriti tudi na pomisleke glede naklepa obtoženega.

Tožilec Kusić je poudaril, da vztraja pri očitkih iz obtožnice, ki jih potrjujejo dokazi, nenazadnje pa tudi priznanje obtoženega. Ne strinja se s tezo obrambe, da ne obstajajo subjektivni znaki kaznivega dejanja glede naklepa, tudi glede povzročitve konkretnih posledic oziroma konkretne nevarnosti. "Ni šlo samo za eno kaznivo dejanje, temveč za cel niz kaznivih dejanj, ki so se zvrstila na več lokacijah in v daljšem časovnem obdobju," je poudaril tožilec. Obtoženi je namreč na železniških postajah na Gorenjskem, Tolminskem in na Krasu posegel v naprave, namenjene varnosti prometa.

"O železnicah ve vse"

Že majhen poseg vanje ima lahko hude posledice, je še opozoril. Ob tem pa je spomnil, da ne gre za laika, saj obtoženi dobro pozna železnice: "O železnicah ve vse." Zato ne more sprejeti teze. da mu niso bile posledice, ki bi lahko nastale zaradi njegovih posegov.

Kazniva dejanja so se začela lani jeseni na železniški postaji Bled Jezero, kjer je prerezal štiri jeklene žice za upravljanje kretnic, le po zaslugi strojevodje in njegove pravočasne reakcije, ni prišlo do trka dveh vlakov. Nadaljeval je oktobra na železniški postaji Vintgar, kjer se je vlak zaradi sabotaže iztiril s prvimi štirimi osmi. Sledila so še kazniva dejanja na železniških postajah Grahovo ob Bači, kjer je dvakrat poškodoval varnostne naprave, postaja Plave (blizu vasi Prelesje), dvakrat železniško razcepišče Kreplje in nato še železniška postaja Most na Soči. Zaradi sabotaže na železniški postaji Vintgar je nastalo za približno 300.000 evrov škode na infrastrukturi in na vlaku, s svojim ravnanjem pa je obtoženi povzročil realno nevarnost za življenja strojevodje in potnikov.