NPU: kazenska ovadba v zvezi s projektom vlade za pomoč Prekmurju

LJUBLJANA> Po njihovih navedbah gre za ovadbo v zvezi s projektom vlade za pomoč Prekmurju.

Z Generalne policijske uprave so sporočili, da so osumljeni z namenom pridobitve velike protipravne premoženjske koristi za več podjetij aktivno sodelovali pri oblikovanju posameznih programov, ki so bili speljani na podlagi zakona, ki ureja razvojno podporo pomurski regiji. To so storili kljub temu, da so se zavedali, da je to v nasprotju z določili zakona.

Sporno ravnanje pri javnih naročilih

Na podlagi izvedenih programov so nato gospodarske družbe prejele proračunski denar v okviru posameznih javnih naročil. Predstavniki gospodarskih družb so po informacijah policije sodelovali tako pri sprejetju posameznih programov kot tudi posameznih javnih naročil, pri čemer so skupaj oblikovali pogoje in javna naročila, na podlagi katerih so bile potem posamezne gospodarske družbe izbrane kot prejemnice proračunskega denarja.

S tem so ovadeni posameznim gospodarskim družbam dobili veliko protipravno premoženjsko korist v višini več kot 600.000 evrov ter s tem oškodovali proračun Republike Slovenije, so sporočili s policije in dodali, da je za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let.

Nadaljevanje predkazenskega postopka

Preiskovalci NPU so oktobra 2011 skupaj z drugimi kriminalisti in policisti uprave kriminalistične policije in več policijskih uprav izvedli 13 hišnih preiskav na območju policijskih uprav Murska Sobota in Ljubljana. Preiskovali so sporne posle, vezane na izvajanje zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015.

Preiskavo, ki se je osredotočala na uporabo proračunskega denarja in izvedbo javnih naročil vse od konca leta 2009 do leta 2011, je v začetku leta začela Policijska uprava Murska Sobota, junija pa so jo prevzeli v NPU.

Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je povedal, da so v hišnih preiskavah oktobra 2011 zasegli obsežno poslovno dokumentacijo in elektronske podatke. Po njegovih besedah so sledili pregled in analiza zaseženega ter drugi preiskovalni ukrepi. Prejšnji teden dano kazensko ovadbo bodo tožilci preučili in ocenili, ali obstajajo razlogi za nadaljevanje kazenskega pregona, je pojasnil.

Zdaj se po besedah Menegalije nadaljuje predkazenski postopek. Ali v zvezi s pomurskim razvojnim zakonom teče še kakšna preiskava, Menegalija ni mogel povedati, saj na policiji ne napovedujejo ali razkrivajo, katere preiskave bodo ali so v teku.

Revizija razpisov

Že spomladi 2011 je takratna ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan odredila revizijo dveh razpisov in nekaterih pogodb v okviru tako imenovanega pomurskega zakona. Sumi klientelističnega in koruptivnega ravnanja so takrat padli predvsem na takratnega državnega sekretarja Andreja Horvata, ki je pripravil javna naročila in takrat vodil projektno pisarno vlade v Pomurju. Prvi, delni rezultati revizije so pokazali nepravilnosti, saj po navedbah ministrice v proračunu ni bil zagotovljen denar za izvajanje podpisanih pogodb. Podpisnik pogodb, nekdanji minister Henrik Gjerkeš, je te navedbe takrat zanikal. Trobec Bučanova je podjetjema Pristop in Oikos predlagala tudi prekinitev pogodb.

Danes je dejal, da do zdaj ni dobil nobene pošte oziroma ni seznanjen, da bi bil tudi on med ovadenimi, je pa bil med postopkom klican na zaslišanje kot priča. Verjame, da bodo postopki pokazali, da z zakonom kot takim ni nič narobe. “Zakon o razvojni pomoči Pomurja je bil sprejet dobronamerno in tako sem ga tudi sam izvajal,” je dejal. Škoda je, poudarja, da se o zakonu govori toliko slabega, namesto da bi ga bolj intenzivno izvajali.

Tudi v podjetju Oikos niso prejeli informacije o tem, da bi bila v tej zadevi ovadena odgovorna oseba njihovega podjetja, so zatrdili.

STA