O predlaganih spremembah kazenske zakonodaje

LJUBLJANA> Vlada, ki trenutno opravlja tekoče posle, je pred časom poslala v parlamentarno proceduro noveli kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. Na sedanji kazenski zakonik (KZ), ki velja slaba tri leta, so se vrstile pripombe, tudi iz sodniških in tožilskih vrst.

Vprašanje odprtih postopkov

Na včerajšnji javni predstavitvi mnenj v parlamentu je Aleš Zalar, pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, predstavil novelo KZ in pojasnil, da ta na novo opredeljuje sankcije za lažni stečaj, preslepitev pri dodelitvi posojila, davčno utajo, uvaja pa tudi novo kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev in novo definicijo gospodarske dejavnosti.

Po besedah Lilijane Selinšek iz komisije za preprečevanje korupcije, ki novelo podpira, nove rešitve glede kaznivih dejanj s področja gospodarstva odpravljajo nekatere težave, ki jih je zaznala sodna praksa. Verjetno pa se bo po sprejetju novele v praksi pojavilo vprašanje, kaj je z odprtimi postopki, je opozorila.

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes pozdravlja novo kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev. Pojasnil je, da je računsko sodišče od leta 2000 podalo 47 ovadb zaradi različnih kaznivih dejanj s tega področja, več kot polovica pa je bila zavrženih.

Novela kazenskega zakonika zaostruje tudi pogoje, kdaj je uporaba avtorsko zaščitenih del kaznivo dejanje, saj naj bi bila kazniva tudi uporaba avtorskega dela za lastno uporabo. Po besedah Žive Drol Novak iz Zveze potrošnikov Slovenije je očitno, da je takšna sprememba pisana na kožo velikih korporacij, ki obvladujejo filmski in glasbeni trg, s prekomernim zaostrovanjem pogojev pa želijo povečati dobičke. Predlagana sprememba po mnenju Žive Drol Novak po nepotrebnem inkriminira uporabo avtorskih del in iz potrošnikov dela kriminalce.

Ukinitev preiskave?

Novosti se obetajo tudi z novelo zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Boštjana Škrleca novela med drugim omogoča dogovor za hitrejše končanje glavne obravnave, če se storilec s tem strinja. Tožilec in obdolženec pa se bosta lahko predhodno dogovorila, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo pred sodiščem priznal krivdo.

S takšno rešitvijo se ne strinja Ivan Bele z Evropske pravne fakultete, saj dvomi, da bo to okrepilo pravno državo. Jožef Kovač z notranjega ministrstva pa je v osebnem mnenju ocenil, da bi morali v ZKP določiti, da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno ugotavljati dejstva, ki razbremenjujejo obdolženca, če tega tožilstvo in obramba ne zagotovita v zadostni meri. Po njegovem mnenju bi morali ukiniti preiskavo.

Temu je nasprotoval Mitja Jelenič Novak iz Odvetniške zbornice Slovenije. Opozoril je še, da zbornica pogreša institut relativnega zastaranja kazenskega pregona. To namreč državo sili k hitremu kazenskemu pregonu, odvetnikom pa olajša obrambo, saj od storitve kaznivega dejanja do obravnave na sodišču mine manj časa. SK