O zlorabah deklic še višji sodniki

Kronika
, posodobljeno:

Sodbo, s katero je kazenski senat koprskega okrožnega sodišča 35-letnega Mitjo M. obsodil na sedem let in pol zapora, bodo pretresli višji sodniki. Tik pred koncem lanskega leta sta tako tožilstvo kot njegova obramba na sodbo vložili pritožbo.

O dogajanju med nekdanjim trenerjem Flipa in deklicami bodo odločali še višji sodniki
O dogajanju med nekdanjim trenerjem Flipa in deklicami bodo odločali še višji sodniki

KOPER> Približno poldrugi mesec po razglasitvi sodbe 35-letnemu Pirančanu Mitji M., nekdanjemu trenerju športnega društva Flip, je zdaj že znano, da bodo dogajanje presojali še koprski višji sodniki. Pritožbi sta vložila tako državna tožilka Janja Hvala, ki je na sojenju zastopala tožilstvo, kot trenerjev zagovornik Luka Zajc iz odvetniške pisarne Čeferin.

Novembra smo poročali, da je senat Mitjo M. obsodil za 39 kaznivih dejanj, za sedem dejanj pa so ga oprostili, in mu prisodil sedem let in pol zapora. Obtožba je trenerju, ki je dal odpoved po tem, ko so starši vodstvo kluba opozorili na nedopustno ravnanje, sicer očitala 48 kaznivih dejanj spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let. Okrožna državna tožilka je v zaključni besedi predlagala 20 let zapora.

Predsednik senata sodnik Julijan Glavina pa je v obrazložitvi sodbe pojasnil, da je senat med dokaznim postopkom ugotovil, da je šlo za manj intenzivne spolne napade, zato je dejanja prekvalificiral v milejšo obliko kaznivega dejanja.

Sodnik Glavina je še pojasnil, da je obtoženi z dejanji potešil svoj nagon, ni pa nameraval z deklicami spolno občevati. Kaj se je dogajalo med trenerjem in deklicami, je javnost izvedela šele med branjem sodbe. Večinoma je šlo za otipavanja intimnih delov telesa prek oblačil in poljubljanje na usta, dogajalo se je na avtobusih, ko se je skupina vozila na nastope ali se vračala domov, na počitnicah, gostovanjih in tekmovanjih.

Senat je odločil, da vseh 39 dejanj vsebuje znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, vendar ne po tretjem odstavku 173. člena kazenskega zakonika, kot je trdilo tožilstvo, ampak po četrtem odstavku. Razlika v odstavkih je prav v zagroženi kazni; po tretjem odstavku mu je za vsako dejanje grozilo od tri do deset let zapora, po četrtem pa do pet let zapora.

“Obtoženi je zanikal dejanja in povedal, da naj bi to storil le za hec. Kar pa to zagotovo ne more biti,” je po razglasitvi sodbe dejal sodnik Glavina. Odvetnik Zajc je kasneje poudaril, da njegov varovanec ni nikoli govoril, da bi dejanja storil za hec.

Tako tožilstvo kot obramba po razglasitvi sodbe pritožb nista napovedala, oba sta dejala, da bosta najprej počakala na pisni izvod sodbe in se nato odločila. Tožilka Janja Hvala je v pritožbi oporekala predvsem spremembi pravne kvalifikacije v milejšo obliko in znova predlagala 20 let zapora. Pri tem se je opirala na sodbo vrhovnega sodišča.

Odvetnik Zajc, ki je bil po razglasitvi sodbe zadovoljen predvsem s tem, da je sodišče omililo pravno kvalifikacijo, pa je pojasnil, da je v pritožbi opozoril, da po njegovi oceni del od 39 kaznivih dejanj, za katera je bil obsojen njegov varovanec, ni podprt z dokazi, v drugem delu pa opozarja, da ni bil jasno ugotovljen namen obtoženčevega početja. Mitja M. je v priporu že od prvih dni lanskega februarja. Senat mu je ob izreku sodbe namreč pripor podaljšal do pravnomočnosti sodbe.

SP