Ob požaru v Komendi ni nevarnosti za prebivalce, vzrok še ugotavljajo

LJUBLJANA > Ko so gasilci nekaj po polnoči prišli na deponijo, je bil požar na površini približno 1250 kvadratnih metrov že razvit, gorelo je okoli 1500 kubičnih metrov odpadkov, je danes na novinarski konferenci v Komendi povedal vodja intervencije Roman Koncilija iz PGD Moste. Gasilo je več kot sto gasilcev s 24 vozili, v dveh urah so požar lokalizirali ter uspeli pred ognjem obvarovati poslovno stavbo in južni del deponije. Intervencijo je oteževalo dejstvo, da hidranti niso delovali in da ni intervencijske površine za gasilce, je dejal.

Bale z odpadki so naložene sedem metrov visoko, tako da gasilce čaka še veliko dela, da bodo vse odpadke pogasili in pregledali, je še povedal Koncilija in dodal, da bodo na kraju verjetno še ves dan in dolgo v noč.

Preiskujejo vzrok požara

Dostop na deponijo je omejen, na lokaciji so kriminalisti, ki preiskujejo vzrok požara. Zaenkrat ta še ni znan, je povedal župan Občine Komenda Stanislav Poglajen, ki je kot gasilec tudi sam sodeloval pri gašenju.

Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je dejala, da akutne nevarnosti za zdravje prebivalcev ni in da pitna voda ni ogrožena. Čakajo še podatke agencije za okolje, kam se je valil dim, nato bodo predvidoma vzorčili tla.

“Potencialna nevarnost sicer je, toskične snovi so šle v zrak. Koncentracije so sicer majhne, niso npr. tako velike, kot so bile ob požaru v Lenartu,” je dejala Perčičeva.

NIJZ je danes na prvi strani svoje spletne strani izpostavil tudi informacije o tem, kako ravnati v primeru požara. Med nasveti za prebivalce je, naj se osebe, ki so bile izpostavljene dimu in čutijo zdravstvene težave, posvetujejo s svojim zdravnikom, naj ljudje morebiti onesnaženo obleko shranijo v plastično vrečko ter izpostavljeno kožo operejo z milom in veliko vode, ter da naj pri uporabi pitne vode upoštevajo navodila upravljalca vodovoda. Vrtnine in sadje, ki so vidno onesnažene s sajami in bi bili glede na zrelost že bili primerni za uporabo, naj zavržejo, ostale vrtnine in sadje pa naj pred zaužitjem temeljito operejo.

Zagorela lahka frakcija odpadkov

Izcedne vode po gašenju so pod nadzorom, saj na deponiji urejeni sistem za lovljenje vod deluje, tako da onesnaženja okolice s to vodo ni prišlo, odvažajo jo v čistilno napravo v Domžale, je povedal župan.

Direktor Publicusa Slavko Hrženjak o vzroku tega požara pred koncem preiskave ne želi ugibati. Povedal je, da je zagorela lahka frakcija odpadkov (tako imenovani RDF), ki je ostanek po reciklaži in je namenjen sosežigu. Požar je bil zanje veliko presenečenje, saj, kot je zatrdil, vse zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja spoštujejo in izvajajo vse potrebne ukrepe.

“Vse varnostne ukrepe skladno z dovoljenji smo izvedli, celoten postopek smo imeli pod popolnim nadzorom. Vzroke bo pokazala kriminalistična preiskava, trdim pa, da je imel Publicus pri obratovanju popolno kontrolo,” je dejal.

Drugi požar na deponiji

V družbi sicer od lani ne izvajajo več sortiranja, pri katerem ostanejo ti gorljivi odpadki, so pa skladiščeni na deponiji, ker niso imeli možnosti prodaje. Kot je dejal Hrženjak, bodo storili vse, da bodo te odpadke čim prej izvozili.

Delovanje centra zaradi požara ni omejeno, odpadke odvažajo kot običajno. Materialna škoda je po Hržakovih besedah nastala na objektu, kjer so skladiščeni odpadki, deloma na poslovni stavbi in enem stroju za nakladanje.

To je drugi požar na deponiji. Prvič je zagorelo v začetku septembra 2017, tisti požar je bil po Hrženjakovih besedah dokazano podtaknjen.