Občinski svetniki odločali le o prodaji parcel, ne pa o ceni

KOPER> Senat je zaslišal še direktorja Koperinvesta Bojana Groma in občinskega svetnika Viktorja Markežiča.

Sojenje zaradi domnevno sporne prodaje parcele na Srminu podjetju Serming, s katero naj bi koprski župan Boris Popovič zlorabil svoj položaj, se je včeraj nadaljevalo brez njega. V torek je namreč njegov zagovornik sporočil, da ima zdravniško potrdilo in predlagal, naj narok opravijo brez njega. S predlogom so se stranke strinjale, je pa predsednica senata Meri Mikac pojasnila, da je o podobnem zdravniškem potrdilu, poslanim v zvezi s predobravnavnim narokom, obtoženemu poslala dopis, da tako pomanjkljivo izpolnjenih zdravniških potrdil ne bo mogoče šteti kot opravičen izostanek. Poleg Popoviča na zatožni klopi sedita direktorica občinske uprave Sabina Mozetič in cenilec Rajko Srednik.

Za skoraj štiri milijone vlaganj

Pred senat je včeraj kot priča najprej stopil direktor družbe Koperinvest Bojan Grom, ki je kot del holdinga Galeb grup (del holdinga je tudi Serming) vodila projekt na Srminu. Že v preiskavi je junija 2011 povedal, da je projekt star približno 20 let. Med nekdanjim skladom stavbnih zemljišč koprske občine in Sermingom je obstajala pogodba. Območje na Srminu so deloma komunalno uredili, konec 90. let prejšnjega stoletja pa je ustavno sodišče razveljavilo zazidalni načrt. Sledila je še ukinitev sklada, v letu 2001, ko je bil župan Dino Pucer, pa je Serming podpisal pogodbo s koprsko mestno občino.

Grom se ni natančno spomnil, koliko parcel je imel Serming na tem območju. V letih, ki so sledila, so se vrstili sestanki, zazidalni načrt pa je bil, sicer v manjšem obsegu kot prejšnji, sprejet leta 2006. Koperinvest je za Serming izvajal predvsem tehnična opravila. Serming je bil na Srminu sicer lastnik parcel na površini približno 25.000 kvadratnih metrov, ki jih je kupil leta 1997. Včeraj je Grom pojasnil, da revalorizirana vlaganja v infrastrukturo na tem območju presegajo 3,8 milijona evrov.

Na vprašanje okrožne državne tožilke Janje Hvala je odgovoril, da je komunalno urejanje financiral Serming. Po dogovoru z nekdanjim skladom stavbnih zemljišč bi to poračunali pri komunalnem prispevku. “Naša želja je bila tudi, da bi to poplačali z zemljišči, vendar se to ni zgodilo,” je pojasnil Grom. Dodal je, da je na različne občinske službe in tudi na župana v imenu družbe Serming naslovil številne dopise, da bi se končno dogovorili, vendar odziva ni bilo. Za Rajka Srednika je Grom dejal, da ga prvič vidi in da nikoli ni imel stikov z njim. Infrastrukturno urejanje ni potekalo na sporni parceli, je odgovoril sodnici Meri Mikac. Pojasnil je, da se je družba Magic s.p.a. zanimala za vključitev v gradnjo v trgovskem delu, kot soinvestitor ali najemnik, podpisali so tudi pismo o nameri. To pismo v času objave razpisa za prodajo sporne parcele ni več veljalo, ker je bilo časovno omejeno. Glede sporne parcele je dejal, da jih je v razpisu presenetila visoka cena, ni pa bil seznanjen, da bi se pojavljal še kakšen kupec.

Izklicna cena drugič nižja

Viktor Markežič, občinski svetnik iz vrst opozicijske stranke Oljka, je povedal, da so leta 2007 na občinskem svetu obravnavali sklepe o menjavi zemljišč na Srminu z družbo Serming. Sledil je razpis za prodajo sporne parcele, v pogojih je bilo med drugim zapisano, da mora kupec dokazati možnost gradnje na dveh sosednjih parcelah, od katerih pa, kot je dejal Markežič, ena sploh še ni bila v lasti družbe Serming. To je bil sicer drugi razpis, prvi je bil namreč umaknjen. “Zmotilo me je, ker je bila drugič izklicna cena za približno 90.000 evrov nižja kot prvič,” je dejal Markežič in dodal, da so bili drugi kupci po njegovem diskriminirani, ker niso mogli nastopiti na zbiranju ponudb.

Na vprašanje tožilke je odgovoril, da so opozicijski svetniki iz stranke Oljka protestirali proti takšnemu načinu, ko so odločali o javnem zbiranju ponudb, vendar so bili preglasovani, saj ima županova stranka večino. Na občinskem svetu niso nikoli govorili o tem, da naj bi imela občina kakšne obveznosti do Serminga, vpogleda v pogodbe pa svetniki nimajo.

Klientelističen način prodaje

Jadran Bajec iz vrst SD, prav tako opozicijske stranke v občinskem svetu, je že v preiskavi pojasnil, da občina prodaja nepremičnine v skladu z letnim programom prodaje, ki naj bi se pokrival s proračunom. “Nismo seznanjeni, ali so sklepi, ki jih sprejmemo na seji, identični tistim, ki se kasneje realizirajo,” je dejal. Glede konkretne prodaje parcele je v preiskavi povedal, da je bila dokumentacija predstavljena tik pred sejo. Sklepu je nasprotoval, ker je bil po njegovem v nasprotju z zakonom. “Ni bil omogočen maksimalni možni izplen, način se mi je zdel klientelističen.”

Včeraj je podrobneje pojasnjeval način odločanja na sejah občinskega sveta. V gradivih je včasih omenjen način prodaje, včasih pa ne, glede konkretnega primera pa se ne spomni. Dogovora med občino in Sermingom se Bajec spominja kot nekdanji občinski uradnik. Konec 80. let prejšnjega stoletja je veljalo, da se družbena zemljišča prenaša brezplačno, Serming pa je bil dolžan vlagati. A medtem se je spremenil sistem. “Domnevam, da je Serming dobil protivrednost svojih vlaganj. Če jih ni, bi moral imeti odprto postavko.” Bajec je še dodal, da je občina do leta 2007 prodajala precej nepremičnin, ni pa toliko porabila. “To je bila prodaja na zalogo,” je dejal.

Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden.

SILVA KRIŽMAN