Obramba: Igor Bavčar je žrtev političnih vrhov in javnosti
Sodišče na prvi stopnji je bolj kot pravici želelo ugoditi vrhovom politike in krvoželjni javnosti, je pred višjim sodiščem, ki je včeraj obravnavalo pritožbo Igorja Bavčarja, povedal Bavčarjev odvetnik Janez Koščak. Bavčar se je udeležil seje, na njej pa povedal le, da ne bo govoril “o političnih pritiskih, ki spremljajo ta proces” in da bi moral biti oproščen.
LJUBLJANA > Senat okrožnega sodišča v Ljubljani je septembra lani v ponovljenem sojenju v zadevi Istrabenz Igorja Bavčarja obsodil na pet let zapora. Bavčar je bil obsojen zaradi pranja denarja, oproščen pa obtožb, da je Boška Šrota napeljeval k zlorabi položaja. Brata Sušinski, ki naj bi z Bavčarjem prala denar, sta bila obsojena na tri oziroma dve leti zapora.
Sojenje ni bilo nepristransko
Vsi trije so se pritožili na višje sodišče, ki je včeraj na javni seji prisluhnilo argumentom njih in njihovih zagovornikov. V prvi vrsti so se obregnili v nepristranskost sojenja. Sodnica Stanislava Lunder, ki je sodila tako prvič kot v ponovljenem sojenju, sodnikov porotnikov ni določila naključno, kot bi jih po prepričanju obrambe morala, ampak je želela v senatu porotnike, ki imajo ekonomsko znanje. Poleg še nekaterih procesnih napak je po prepričanju obrambe senat v ponovljenem sojenju obravnaval le dokaze, ki so bili obremenilni za trojico obdolženih. Po mnenju Bavčarjevega zagovornika Janeza Koščaka je skušalo sodišče na takšen način zagotoviti, da bi tudi v ponovljenem sojenju prišlo do obsodilne sodbe. Tako bi sodišče ugodilo “vrhovom politike in krvoželjni javnosti”.
Do kaznivih dejanj v zadevi Istrabenz naj bi prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je prodala Pivovarna Laško. Prvi sodni proces se je končal leta 2013, ko so bili obsojeni tedanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot, tedanji direktor Istrabenza Igor Bavčar, nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski in nekdanji direktor Maksime Holdinga Nastja Sušinski. Medtem ko Šrot prestaja zaporno kazen, pa Bavčar, ki je bil na prvem sojenju zaradi pranja denarja in napeljevanja k zlorabi položaja obsojen na sedem let zaporne kazni, še ni bil v zaporu. Tik preden bi moral iti, je šel na nujno operacijo srca, nato pa so mu zaradi hudih zdravstvenih težave kazen večkrat odložili. Bavčar in brata Sušinski so nato uspeli z zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču. To je ugodilo njihovi zahtevi in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Vrhovno sodišče je Bavčarja oprostilo napeljevanja k zlorabi položaja, zaradi tega mu je okrožno sodišče v ponovljenem sojenju sodilo le za pranje denarja in izreklo dve leti nižjo zaporno kazen.
Koščak je spomnil na izjave ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, da bodo letele glave, če bo zadeva Bavčar zastarala, ter da bo sam poskrbel, da bo ta sodba postala pravnomočna. Bavčarjev zagovornik je problematiziral tudi nastop Mira Cerarja, ko je premier potrebo po zaostritvi pravosodne zakonodaje utemeljeval z besedami, da se nam v bodoče ne bi zgodil še kak tak primer, kot je Bavčar. “V pravni državi vsakdo velja za nedolžnega, dokler se mu krivda ne dokaže. Očitno to za Igorja Bavčarja ne velja,” je dejal Bavčarjev zagovornik.
Zagovorniki Bavčarja in bratov Sušinski sodbo okrožnega sodišča izpodbijajo tudi s trditvami, da trojici ni dokazano kaznivo dejanje pranja denarja. Preprodaja Istrabenzovih delnic je potekala na pregleden način, denar pa je pristal na transakcijskih računih v Sloveniji. Bavčar naj bi se prek davčnega svetovalca pozanimal tudi o tem, kako odvesti davščine. Če bi imel namen prati denar, bi transakcijo vsaj razbil na več manjših zneskov in se tako izognil nadzornim institucijam.
Ko je posel zakonit, slepilni manevri niso potrebni
Tožilstvo se na sodbo ni pritožilo, zato je tožilec Jože Kozina na seji senata višjega sodišča predvsem poslušal predstavitev pritožb. Senatu je povedal, da obramba ni navedla bistvenih kršitev kazenskega postopka. Na trditve obsojenih, da s preprodajo Istrabenzovih delnic niso načrtno bogateli, saj niso vedeli, kako se bo gibal tečaj na borzi, je odgovoril, da je Boško Šrot, ki že prestaja zaporno kazen, opcijske pogodbe skrival. Če tečaj ne bi bil ugoden za preprodajo, bi bile te pogodbe uničene. Zavrnil je še trditve, da so transakcije potekale transparentno in prek bančnih računov v Sloveniji. Denar je mogoče oprati samo v legalnih ustanovah, kot je banka, to pa je povezano z določenimi tveganji, je dejal Kozina.
Tožilec je pred vrati sodišča novinarjem dejal, da na seji ni slišal nič novega in da pričakuje potrditev obsodilne sodbe. “Če bi šlo za zakonit posel, bi to naredili na način, da ne bi vključevali nobene fiktivne družbe, ne bi antidatirali pogodb in izvajali dodatnih manevrov za to, da se ustvari vtis, da je šlo za zakonit posel. Kadar gre za zakonit posel, ni treba ničesar dodati, ničesar odvzeti, kadar gre za nezakonit posel, pa je treba izvajati niz takšnih in drugačnih slepilnih manevrov, ki smo jim bili priča tukaj, prav z namenom, da se preslepi vse tiste, ki bi prišli v stik s tem poslom in ga preverjali,” je povedal.
Senat višjega sodišča včeraj še ni odločal o pritožbi. Stranke bodo z odločitvijo višjega sodišča seznanjene pisno. Zadeva Istrabenz zastara junija letos in do takrat mora biti zadeva pravnomočna, sicer organi pregona omenjenih ne bodo več mogli preganjati in kaznovati za ta kazniva dejanja.
JANA KREBELJ