Obtoženi si je denar na veliko sposojal

Kronika
, posodobljeno:

“Preveč sem zaupal, jasno mi je bilo, da sem dovolil, da me opeharijo,” je na sodišču povedal Koprčan, ki je pred časom Marku Markoviču dal 4000 evrov. Na nadaljevanju sojenja zaradi umora Oliankija Vatovca je še več prič potrdilo, da si je obtoženi Markovič sposojal denar. Policija in tožilstvo trdita, da je bil motiv za lanski umor v Čežarjih ravno koristoljubje in govorice, da naj bi pokojni denar hranil doma.

Na nadaljevanju sojenja Kosti Aleksandrovu (v vijolični srajci)  in Marku Markoviču (drugi z desne) je sodišče zaslišalo več prič, ki so pripovedovale o umorjenemu, pa tudi o  Markovičevih dolgovih
Na nadaljevanju sojenja Kosti Aleksandrovu (v vijolični srajci) in Marku Markoviču (drugi z desne) je sodišče zaslišalo več prič, ki so pripovedovale o umorjenemu, pa tudi o Markovičevih dolgovih Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > Na nadaljevanju sojenja 61-letnemu Marku Markoviču in 33-letnemu Kosti Aleksandrovu je petčlanski kazenski senat najprej zaslišal Slavico J. iz Novega mesta, prijateljico umorjenega Oliankija Vatovca. Poznala ga je dobrih deset let. Ko je bila poleti v Istri, so se pogosto srečevali, s prijatelji so hodili na pijačo in na plažo. Včasih sta šla skupaj na pico ali na večerjo, pri njem je kupovala tudi oljčno olje. “Nisva pa bila intimna,” je povedala: “Nisem dovolila, da bi se mi v tem smislu približal, čeprav je včasih to poskušal.”

Tožilstvo Marku Markoviču in Kosti Aleksandrovu očita, da sta Vatovca na grozovit in zahrbten način umorila 10. marca lani v kleti njegove hiše. Pokojnega so našli v mlaki krvi naslednje jutro. Obducent je ugotovil, da je umrl večer pred tem in da so bili zanj usodni udarci s topim predmetom, s katerim so mu storilci tako močno poškodovali glavo in možgane, da ga ne bi rešila niti hitra zdravniška pomoč. Kriminalisti in forenzični tehniki so v dneh po umoru v hiši našli številne sledi, ki so jih podrobno analizirali. Sledi obuval pred in v hiši je temeljito pregledal tudi izvedenec za daktiloskopske preiskave in obuvala Ervin Drašler. Potrdil je, da so več odtisov obuval v hiši in pred njo pustili čevlji, ki imajo enak vzorec kot čevlji znamke memphis one številka 44, ki jih prodajajo v trgovinah Deichman. Par črnih čevljev te znamke številka 44 je tudi kupil. Več odtisov pa je pustilo tudi obuvalo z rebrastim podplatom (policisti še zdaj nimajo odgovora, kakšno je bilo to obuvalo). “Sledi obuvala, ki je enaka čevlju memphis one, in obuvala rebrastega vzorca kažeta na povezano aktivnost dveh oseb, ki sta nosili ti dve obuvali,” je ugotovil izvedenec. Kriminalisti so prav po sledeh obuval že takoj posumili, da sta bila na kraju umora dva storilca. V baraki v izolskih Livadah, kjer je živel Markovič, so našli škatlo čevljev memphis one, nekdanji paznik iz zapora na Dobu pa je potrdil, da je takšne čevlje Markoviču podaril. Čevljev niso našli, saj naj bi jih obtoženi vrgel v morje.

Nazadnje ga je videla med božičnimi prazniki leta 2012, slišala pa sta se nekaj dni pred umorom, za katerega ji je povedal skupni prijatelj. Ko sta bila skupaj, je večerjo ali pijačo vedno plačal z gotovino, ni pa vedela, če je posloval tudi z bančnimi karticami. Povedala je še, da je denar, s katerim je plačala oljčno olje, shranil v omarici v kleti.

Ko je potreboval denar, je šel na banko

Edi V. iz Čežarjev je v preiskavi povedal, da je pred leti pri Vatovcu, s katerim je prijateljeval že od otroštva, živela neka ženska z otrokom. Na vprašanje, ali je bil pokojni istospolno usmerjen, pa je odgovoril, da tega ne ve. “O denarju nisva govorila. Ko ga je potreboval, ga je šel na banko dvignit,” je Edi V. opisal pokojnikov odnos do gotovine. Po njegovem Vatovec denarja, ki ga je zaslužil s prodajo olja ali vina, ni hranil v kleti, raje ga je spravil v žep. Ni pa mu znano, da bi denar hranil doma.

V dneh pred umorom v vasi ni opazil nič sumljivega, v preiskavi pa je povedal, da je nekaj dni pred umorom opazil temnejšega volva, torej takšen avto, s katerim naj bi se v Čežarje pripeljala obtožena. Včeraj je povedal, da je takšen avto res opazil, a da je bilo to že nekaj tednov pred tem.

Nekaj dni pred umorom pa je v vasi, na avtobusni postaji v bližini Vatovčeve hiše, temnejšega volva V70, podobnega kot ga je vozil Markovič, opazil Sebastijan M., ki je do tragičnega dogodka živel v bližini. Bilo je ponoči, ko je šel s psom na sprehod. V avtu je takrat opazil dva moška.

“Videl sem, da nima denarja”

“Zasmilil se mi je, ni mi hotel povedati, kako živi, sramoval se je. Videl pa sem, da nima denarja,” je na sodišču povedal Mariborčan Uroš P., ki je Markoviča spoznal, ko sta v zaporu na Dobu prestajala zaporno kazen. Uroš P. je bil obsojen zaradi sodelovanja pri poskusu umora, a pravi, da bo na evropskem sodišču poskušal dokazati, da ni kriv. Markoviču je v zadnjih nekaj letih posodil približno 2000 evrov.

Po telefonu sta se z Markovičem pogovarjala na dan umora, pa tudi kasneje. Uroš P. je na sodišču poskušal prikazati, kot da sta se pogovarjala predvsem o tem, kako bi mu Markovič vrnil denar. Iz prisluhov pa je razumeti vse kaj drugega. V enem od pogovorov mu je Markovič povedal, da se skriva v gozdu, ker da so kriminalisti prišli na njegov dom in da je odvrgel telefon, ki ga je uporabljal.

“Počakal bom dan ali dva, potem pa čez ...” mu je v enem od pogovorov namignil obtoženi. Na vprašanje, kaj je s tem mislil Markovič, pa je Uroš P. odvrnil, da sta se pogovarjala o tem, kako bosta šla na Hrvaško zaradi dediščine, ki naj bi jo Markovič dobil po pokojnem očetu.

Denar si je sposodil tudi od prijatelja in njegove hčerke

Senat je zaslišal še očeta in hčerko, doma iz Izole, ki sta Markoviču v zadnjih letih skupaj posodila 20.000 evrov. Ker denarja nista dobila, sta ga prijavila policiji. Najprej je denar prosil, da bi partnerki omogočil operacijo oči, potem naj bi ga potreboval še za drugo operacijo, ker da je šepala ... Anton S. je povedal, da ga je nazadnje Markovič prosil, da mu posodi še 3000 evrov, za kar je moral vzeti kredit na banki. Natvezil mu je, da denar potrebuje za pot na Sicilijo, da bi na tamkajšnji banki dvignil svoj denar.

Še bolj neverjetna pa je zgodba, ki mu jo je povedal, ko se je vrnil z domnevne poti na Sicilijo. Denar naj bi skril v vrata oziroma obloge avtomobila, med vračanjem domov pa je imel v Avstriji prometno nesrečo, v kateri se je večina od več sto tisoč evrov raztresla in izginila. “Potem mu nisem več verjel. Vedno mi je govoril, da mi bo denar vrnil, ko bo uredil z dediščino,” je še dodal Anton S. Markovič se mu je včeraj opravičil in obljubil, da mu bo denar vrnil.

“Preveč sem zaupal”

Danijel G. iz Kopra je pred približno tremi leti Markoviču dal 4000 evrov. Prek skupne prijateljice mu je obtoženi ponudil posel, saj naj bi se ukvarjal z izterjavami gradbenih podjetij in prišel do poceni gradbenega materiala. A tudi Danijel G. denarja ni več videl. Na vprašanje, zakaj mu je dal denar, če pa ga ni poznal, je odgovoril: “Človek je neumen ali pohlepen. Preveč sem zaupal. Kmalu mi je bilo jasno, da sem dovolil, da me opeharijo.” Vsi trije so poslušali le večne obljube, da jim bo denar kmalu vrnil. Da je bil pokojni Vatovec vesel in delaven človek, pa je na sodišču pripovedoval 38-letnik iz okolice Kopra. Srečevala sta se v gostilni. “Rad se je glasno hvalil, tudi glede denarja. Runde je plačeval na veliko, rekel je, da si to lahko privošči,” je pripovedoval zaslišani. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo čez dva tedna.

SIJAN PRETNAR