Obtoženih tihotapljenja 360 kilogramov heroina ni bilo

NOVA GORICA > Je pa svoji zagovornici poslal pismo. “Sodišču se iskreno opravičujem in prosim za razumevanje,” je zapisal.

Pred trinajstimi leti se je takrat 32-letni Kemaludin Hasanbegović znašel v koprskem priporu. Interpol je za njim razpisal mednarodno tiralico in policisti so ga prijeli na mejnem prehodu Sočerga. V njegovem avtomobilu so našli dokumente, povezane s tovorom suhega sadja, ki je iz Turčije priplul v Koper. Hasanbegovića so še isti dan izpustili, saj Slovenija z Zvezno republiko Jugoslavijo, ki je tiralico izdala, ni imela sklenjenega sporazuma o medsebojnem izročanju oseb.

Cariniki pa so v koprskem pristanišču v zabojniku, v katerem so iz Turčije pripeljali dateljne in suhe fige, odkrili 160 kilogramov heroina. Lisice so nataknili takrat 29-letnemu Mojmirju Wolfu iz Gornje Radgone, ki je urejal dokumente za prevzem tovora, za Hasanbegovićem pa razpisali mednarodno tiralico, na podlagi katere so ga hrvaški policisti kmalu prijeli v Opatiji. Po treh mesecih so ga izročili slovenskemu pravosodju. Medtem so v koprskem pristanišču odkrili še 200 kilogramov heroina, ki je bil skrit med škatlami z ratlukom, turško tradicionalno slaščico.

Leta 2000 prvič na zatožno klop

Še pred koncem leta 2000 sta Wolf in Hasanbegović sedla na zatožno klop koprskega sodišča. Hasanbegovića so obsodili na dvanajst let zapora in deset let izgona iz države. Ob tem mu je senat prisodil še takratnih devet milijonov tolarjev denarne kazni. Wolfa pa so obsodili na devet let zapora. Višje sodišče je sodbo razveljavilo in obema so spet začeli soditi, a tokrat le zaradi prve pošiljke heroina, saj hrvaško pravosodje do takrat še vedno ni dalo dovoljenja, da bi jima sodili tudi za drugo pošiljko. Drugič so državljanu BiH izrekli deset let zapora, Wolfu pa leto manj kot na prvem sojenju.

Tudi ta sodba ni postala pravnomočna, saj je Hrvaška medtem dovolila pregon še za drugo pošiljko heroina. Tretje sojenje je sodišče nameravalo razpisati februarja 2003, a sta oba obtožena mesec dni pred tem odkorakala na prostost. Minili sta namreč dve leti, kolikor je lahko obtoženi v priporu po vloženi obtožbi, a brez sodnega epiloga.

Zaradi okuženosti koprskih sodnikov se je sojenje preselilo na novogoriško okrožno sodišče, kjer pa so Hasanbegoviću začeli soditi v odsotnosti. Za državljanom BiH se je nato izgubila vsaka sled oziroma je za slovensko pravosodje postal nedosegljiv. Da bi za njim razpisali tiralico, pa ni bilo pogojev, saj so ga leta 2003 iz pripora izpustili.

Pred časom so nam na novogoriškem sodišču pojasnili, da so obravnavo že večkrat razpisali, da pa jim obtoženemu državljanu BiH ni uspelo vročiti vabila. Že pred časom so razpisali narok za sredo in medtem dobili potrditev, da je vabilo prevzel. A na sodišče ni bilo ne Hasanbegovića in ne Wolfa. Radgončana je opravičil njegov odvetnik, ki je imel tudi sam druge obveznosti.

Sodišče prosi za razumevanje

Poleg sodnika so prišli okrožna državna tožilka Renata Vodnjov iz specializiranega tožilstva, prevajalec in Hasanbegovićeva zagovornica Tatjana Marušič. Prebrala je elektronsko pismo, ki ji ga je pred dnevi poslal obtoženi in ga tudi vložila v spis. “Iskreno se opravičujem in sodišče prosim za razumevanje. Znašel sem se v težkem položaju,” je začel svoje pismo.

Pojasnil je, da je moral prodati vse svoje premoženje in da si po vrnitvi iz slovenskega pripora ni več opomogel. Njegovo podjetje naj bi propadlo, ob tem pa je moral skrbeti za štiri mladoletne otroke. “Trenutno nimam možnosti prihoda v Slovenijo,” je dodal, saj da nima ne denarja ne potnega lista. Zapisal je še, da se želi braniti pred nesmiselno obtožbo in zavrnil krivdo.

Kaj je s turško obtožbo?

Sodnik Igor Majnik je pred koncem neuspešnega naroka povedal, da je v spisu še obtožba turških organov, ki je vložena proti več ljudem, tudi tistim, ki naj bi drogo pripravili in poslali na pot iz Turčije. V obtožbi, ki je bila v Turčiji vložena leta 2002, sta se znašla tudi oba akterja iz slovenskega dela zgodbe.

Hasanbegovićeva zagovornica je predlagala, naj sodišče ugotovi, v kakšni fazi je ta primer v Turčiji ali sploh obstajajo pogoji za obravnavo v Sloveniji. Od informacij iz Turčije bo verjetno odvisno, kdaj in kako se bo razpletal primer pred novogoriškim sodiščem.

SIJAN PRETNAR