Od ropa do ropa - dva milijona in pol evrov škode
Po dvajsetih letih so slovenski policisti znova zabeležili smrtno žrtev roparjev. Nasilni roparji so junija ubili poštno uslužbenko v Kresnicah, v začetku decembra pa lastnika ljubljanske zlatarne. Letos se je do sredine decembra zgodilo 480 oboroženih ropov, 27 več kot lani.
LJUBLJANA> Skrbi pa podatek, da je bila škoda, ki so jo povzročili roparji, za poldrugi milijon evrov oziroma trikrat večja kot leta 2010. Primorska ni nobena izjema. Več ropov so zabeležili na območju obeh primorskih policijskih uprav, tako koprske kot novogoriške. Začelo se je z odmevnimi ropi zlatarn, nadaljevalo z ropi poštnih poslovalnic - pošta v Semedeli je po številu ropov celo neslavna slovenska rekorderka. Sredi avgusta pa se je v Luciji zgodil še spektakularen rop lucijske poslovalnice Banke Koper. Skupna značilnost najbolj odmevnih ropov je, da so jih kriminalisti v glavnem preiskali, pa tudi to, da so bili vsi storilci tujci - Italijani, državljani Bosne in Hercegovine in Srbije.
Do sredine decembra (natančneje do 17. decembra) se je v Sloveniji zgodilo 480 oboroženih ropov, lani 453. Policisti, še zlasti primorski, se lahko pohvalijo z boljšo preiskanostjo teh kaznivih dejanj, letos je 46-odstotna, lani je bila 39,5-odstotna. Bolj vzbuja skrb podatek o škodi, ki so jo z ropi povzročili storilci. Aleš Kegljevič, višji kriminalistični inšpektor, je povedal, da je gmotna škoda zaradi ropov v primerjavi z lanskim letom večja za poldrugi milijon evrov. Lani so roparji povzročili za 752.000 evrov škode, letos pa za 2,4 milijona evrov. Kegljevič pojasnjuje, da gre takšno povečanje pripisati večjemu številu ropov v bankah, zlatarnah, poštah.
Odmevni ropi bank, zlatarn in pošt
Letos so policisti obravnavali enajst ropov zlatarn, preiskali so jim osem, oziroma 72 odstotkov. Storilci so s temi ropi povzročili 835.000 evrov škode. Lani so obravnavali le dva ropa zlatarn, preiskali pa so enega. Letos so zabeležili 21 ropov pošt, natanko toliko kot v lanskem letu. Škoda, ki so jo povzročili roparji pošt, je letos malenkost večja. Preiskanost teh ropov pa je za skoraj devet odstotkov boljša kot lani in je 47,6-odstotna.
Bančnih ropov je bilo letos 12, lani šest. Preiskanost je v teh primerih 41,6-odstotna (lani je bila za dobrih osem odstotkov boljša). V bankah so do sredine decembra izračunali 705.000 evrov škode, lani 97.000 evrov. “Načeloma oborožene rope bank kriminalisti preiskujejo za nazaj in pri tem sodelujejo tudi s tujimi varnostnimi organi. Predvsem pri ropih zlatarn, bank in pošt ugotavljamo, da storilci prihajajo iz tujine. Rop banke v Luciji sta, denimo, izvršila Italijana,” ugotavlja Kegljevič.
K temu dodaja, da z vizno liberalizacijo v Slovenijo ne prihajajo le podjetniki in turisti, temveč k nam zahaja vse več storilcev kaznivih dejanj, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Prijeli so več roparjev iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, na Primorskem pa tudi iz Italije. Roparji se lažje gibljejo tako znotraj posameznih držav kot tudi tudi znotraj Evropske unije.
Po dveh desetletjih spet smrtna žrtev
Po 20 letih so letos prvič zabeležili smrtni žrtvi. Letos poleti so roparji ubili poštno uslužbenko v Kresnicah (ista storilca sta istega dne, le nekaj ur pred tem, oropala tudi pošto v Divači) in zlatarja. Takšen tragičen primer so nazadnje obravnavali leta 1991, ko je ropar ubil uslužbenca bencinskega servisa. Še isto leto so storilca prijeli. Do letošnjega leta so redko obravnavali tudi primere hudih ali posebno hudih poškodb.
“Ne drži trditev, da je vse več nasilnih ropov, razen teh dveh primerov nismo obravnavali niti več hujših poškodb. Oba primera sta bila rezultat spleta nesrečnih okoliščin, storilci najverjetneje niso prej načrtovali umorov. Gre za izjemi,” ugotavlja Kegljevič.
Na Primorskem dobra preiskanost ropov
In kako je z ropi na Primorskem? Na območju novogoriške policijske uprave so letos (do sredine decembra) zabeležili 10 oboroženih ropov, lani dva. Preiskanost teh kaznivih dejanj je 70-odstotna. Na tem območju sta se zgodila dva ropa zlatarn, niso pa se ukvarjali z ropi pošt ali bank. Na območju koprske policijske uprave so letos preiskovali 34 oboroženih ropov (lani 25). Obravnavali so rop zlatarne, rop banke in sedem poštnih ropov, dvakrat pa so oropali tudi varnostnike. Preiskali so 85 odstotkov poštnih ropov oziroma šest primerov, hkrati pa so pojasnili še nekaj lanskih ropov pošt.
Rezultat operativnega dela in dobrega sodelovanja z italijanskimi in češkimi varnostnimi organi je tudi prijetje 30-letnega državljana Bosne in Hercegovine v Padovi. Osumljeni naj bi bil eden od pripadnikov organizirane združbe, ki naj bi imela na vesti več ropov varnostnikov in pošt na območju Celja, Ljubljane in koprske policijske uprave. Prijeti moški naj bi bil dejaven tudi na Češkem.
Pri preiskovanju ropov kriminalisti delujejo mednarodno prek Interpola in Europola in z neposrednimi stiki (predvsem na območju nekdanje Jugoslavije), ki prispevajo k hitri izmenjavi informacij. Zadnji takšen primer je tudi hitro prijetje roparjev pošte v Semedeli. Kegljevič je poudaril izjemno dobro sodelovanje s kolegi iz Srbije.
Policija veliko dela tudi na preventivi. Med drugim sodelujejo z Združenjem bank Slovenije. Pripravili so nekaj posvetov, sodelujejo tudi z varnostnimi inženirji, predvsem glede tehničnega opremljanja in izboljšanja varnosti, pripravili so tudi več predavanj za uslužbence. Podobno je tudi z vodstvom Pošte, navezali so stike s sekcijo zlatarjev in draguljarjev pri obrtni zbornici. “Naš cilj je zmanjšanje števila ropov in čim hitrejše prijetje storilcev. Želimo si, da bi si žrtve čim bolje zapomnile opis storilcev, kako so delovali, njihovo govorico, kako so odšli, smer bega ... Želeli bi dobiti čim več informacij, ki pomagajo policiji pri hitrem odkritju storilcev. Informacije občanov so ključne za hitro prijetje storilcev,” je pojasnil Kegljevič.
Ljudem seveda odsvetuje, da bi se upirali storilcem, saj bi s tem lahko izvali nepredvidljive reakcije roparjev, ki so že po naravi nagnjeni k nasilnosti. “Lahko bi nepravilno reagirali, koga poškodovali ali celo umorili,” svari naš sogovornik.
Med storilci večina domačinov
Med storilci je še vedno več kot 90 odstotkov slovenskih državljanov. Tujci so predvsem storilci oboroženih ropov bank, pošt in zlatarn. V več kot 90 odstotkih vseh primerov je motiv roparjev koristoljubje. “V čim krajšem možnem času želijo dobiti čim večjo količino denarja,” pojasnjuje višji kriminalistični inšpektor. Ob tem dodaja, da je velika razlika med storilci dobro načrtovanih oboroženih ropov in tistimi, ki oropajo manjše trgovine, pošte, bencinske servise. Med temi je še vedno velik delež odvisnikov, ki potrebujejo denar za vsakodnevni odmerek mamila. Z večjimi ropi pa se v glavnem ukvarjajo specialni povratniki, ki so jih v preteklosti že obravnavali zaradi tatvin, vlomov, nazadnje pa preidejo na rope.
Največkrat so storilci oboroženih ropov stari od 25 do 35 let. Policisti zelo redko obravnavajo roparje, ki so stari nad 40 oziroma še manj nad 45 let. Med odvisniki pa so še mlajši roparji, nekateri niso še dopolnili niti 20 let.
Sicer pa Kegljevič poudarja, da v policiji težko napovedo, koliko takšnih skupin tujih storilcev bo prišlo k nam izvrševat rope. Izdelano imajo metodiko in taktiko dela, ki sloni tudi na dobri mednarodni izmenjavi informacij o potencialnih storilcih in njihovem gibanju. Ko pa se ropi že zgodijo, poskušajo na enak način čim bolj zožiti krog možnih storilcev. Pri tem se prilagajajo trendom tako pri nas kot v Evropi. Želijo jim čim prej stopiti na prste in preprečiti, da bi zagrešili celo serijo ropov.
SIJAN PRETNAR
