Od stečajnega upravitelja do upnika
Zaradi kaznivih dejanj, ki so se dogajala v ozadju stečaja koprskega Hidra, so včeraj na zatožno klop koprskega okrožnega sodišča sedli zakonca Brane in Barbara Gorše ter Vlado Petek in Rudolf Trček.
KOPER > Goršetu tožilstvo očita več kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil kot stečajni upravitelj Hidra, vsi štirje naj bi sodelovali pri pranju denarja, žena in Petek pa naj bi Goršetu pomagala tudi pri zlorabi uradnega položaja. Četverica je vse očitke tožilstva včeraj zavrnila.
Barbara Milič Rožman, višja državna tožilka iz specializiranega tožilstva, Branetu Goršetu v obtožbi očita, da je med stečajnim postopkom Hidra zagrešil poslovno goljufijo, zlorabil uradni položaj stečajnega upravitelja, s soobtoženimi Barbaro Gorše, Vladom Petkom in Rudolfom Trčkom naj bi storil kaznivo dejanje pranja denarja, Goršetova in Petek pa naj bi mu pomagala pri zlorabi uradnega položaja.
Spomnimo, tožilstvo je zaradi pomoči pri zlorabi uradnega položaja in pranja denarja obtožilo tudi Stajko Skrbinšek, prav tako nekdanjo stečajno upraviteljico, in Polono Kuhar iz podjetij Ofice in Kuhar&Bergant. Obe sta s tožilstvom sklenili sporazum o priznanju krivde, sodišče pa ju je obsodilo na dogovorjeni dve leti zapora, ki ju bosta odslužili z družbeno koristnim delom. Skrbinškova bo morala plačati še 30.000 evrov denarne kazni, Kuharjeva pa 20.000 evrov.
Gorše je leta 2008 Hidro Koper v stečaju prodal kot pravno osebo podjetju RB Nekretnine iz Banja Luke, pri čemer je v paketu prodal tudi parcele v katastrski občini Bertoki (večinoma na območju Luke Koper), pri čemer naj bi zamolčal, da gre za javno dobro. S tem naj bi storil poslovno goljufijo. Kupec je za Hidro odštel več kot štiri milijone evrov, omenjene parcele pa so bile po cenitvi vredne skoraj 2,5 milijona evrov. Da je s parcelami nekaj narobe, je kupec ugotovil, ko se ni mogel vpisati v zemljiško knjigo.
Položaj stečajnega upravitelja pa je Gorše po trditvah tožilstva zlorabil v petih primerih. Novembra 2006 je prepričal upniški odbor Hidra, da je dal soglasje za prodajo terjatve, ki jo je imel Hidro do Toncityja. Vredna naj bi bila 16 milijonov takratnih tolarjev, podjetju Marketing Galeb pa naj bi jo prodal za osem milijonov tolarjev. Stečajnemu senatu naj bi lažno prikazal, da terjatve ne bo mogoče izterjati, ker je imela na nepremičnini hipoteko Hypo leasing. A je tožilka pojasnila, da je bila nepremičnina sicer ocenjena na 13 milijonov evrov, Hypo leasing pa je imel hipoteko v vrednosti približno 800.000 evrov. Marketing Galeb je bil nato v celoti poplačan, stečajna masa pa po trditvah tožilstva oškodovana.
Se je skril za soobtoženimi?
Gorše naj bi se po obtožbi s soobtoženimi dogovoril, da ga bodo prikrili kot novega upnika Hidra. Stajka Skrbinšek naj bi prepričala Polono Kuhar (obe sta krivdo priznali in se pogodili s tožilstvom), da je njeno podjetje Ofice nastopalo kot formalni kupec terjatev. Gorše pa je upnikom v stečajnem postopku prikazoval, da bodo za svoje terjatve iztržili le nekaj odstotkov. “Upnikom je tako pomagal, da so se laže odločali za sprejem ponudbe Ofisa,” je povzela tožilka. Za terjatve so dobili približno 300.000 evrov, čeprav so bile vredne okoli dva milijona evrov.
Po besedah tožilke je Gorše stečajnemu senatu zamolčal, da je postal upnik Hidra in da bi se moral izločiti. Zato je prepričana, da 120.000 evrov nagrade, ki jo je dobil kot stečajni upravitelj Hidra, predstavlja nezakonito premoženjsko korist.
Brane Gorše je v priporu že od februarja. Koprski kriminalisti so ga aretirali 13. februarja, ko so pridržali še druge osumljene in opravili številne hišne preiskave. Goršeta so aprila na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi zlorabe položaja pri stečaju HKS Sicura obsodili na štiri leta zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Gorše naj bi po obtožbi zagotovil denar za odkup terjatev (300.000 evrov), soobtoženi pa naj bi ga nato prenašali z računa na račun, vse do Ofisa, ki je nastopal kot formalni kupec terjatev. Nazadnje so denar iz stečajne mase - 2,3 milijona evrov - oprali. Denar naj bi prenakazali na avstrijska računa BS Faktor in Lafino trade.
Gorše je v svojem zagovoru očitke tožilstva zavrnil. “Pri opravljanju nalog stečajnega upravitelja nisem storil nobenega kaznivega dejanja, nisem kršil nobene norme stečajnega prava niti nobene druge norme,” je poudaril uvodoma. Še najbolj podrobno se je posvetil prodaji Hidra družbi RB Nekretnine. Pojasnil je, da je podjetje iz Banja Luke z nakupom Hidra postalo lastnik pravne osebe, glede na to, da ne gre za rezidente EU, pa niso mogli postati lastniki nepremičnine. “Dobili so tisto, kar so kupili,” je dejal.
Pojasnil je, da so sporna zemljišča dobila status javnega dobra šele leta 2010, ko je Mestna občina Koper izdala odločbo, da gre za grajeno javno dobro, čeprav na teh parcelah še danes ni zgrajen noben objekt, je dodal Gorše. Prepričan je, da bi morala MOK leta 2010 začeti postopek razlastitve ali pa odkupiti zemljišča od Hidra, ki je imel na njih pravico do uporabe. “Odločba MOK je nična,” je vztrajal in dodal: “Pri prodaji Hidra kot pravne osebe ni bilo nič nezakonitega, nič neobičajnega, nič nenavadnega.” Po njegovih besedah je šlo za nepremičnine iz lastniške sfere Hidra. “Parcelo je MOK ukradla Hidru, storjeno je bilo kaznivo dejanje,” je še poudaril.
Prepričan je, da ni mogel storiti kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, saj mu stečajni zakon kot stečajnemu upravitelju ni dajal nobenih javnih pooblastil. “Nisem uradna oseba,” je povedal. Zavrnil je tudi očitek glede prodaje terjatve do Toncityja.
“Nisem bil novi upnik, zato tudi nagrada stečajnemu upravitelju ne predstavlja nezakonite premoženjske koristi,” je nadaljeval svoj zagovor: “Tožilstvo zavaja s trditvijo, da sem bil kupec terjatev ... Z odkupi terjatev nisem imel nič.” Ker po njegovem ni storil ne kaznivega dejanja poslovne goljufije ne zlorabe uradnega položaja, ni bilo storjeno niti kaznivo dejanje pranja denarja.
Priznal je, da je posodil denar ženinemu podjetju Gagat, a takoj pristavil, da to ni nezakonito. Gagat je nato denar posodil Svetu najema, kjer je solastnik in direktor soobtoženi Vlado Petek. Gorše ocenjuje, da je šlo za običajno poslovno sodelovanje.
V moževe posle se ni vtikala
Očitke tožilstva so nato zavrnili tudi ostali obtoženi. “O poslih v obtožbi ne vem ničesar. V moževe posle se nisem nikoli vtikala,” je bila kratka Barbara Gorše. Glede posojila Gagata Svetu najema pa je dejala, da ji je mož povedal, da bo lahko s tem nekaj zaslužila, po 20 letih dela v Kompasu je namreč ostala brez dela, zato so ustanovili družbo Gagat. Ni vedela, da bi bilo s posojili lahko kaj narobe.
Vlado Petek je poudaril, da s celotno verigo posojil ni bil seznanjen. Denar je s Sveta najema nato šel na podjetje Kuhar & Bergant. Posel mu je predlagal Gorše, je povedal in dodal, da mu je zaupal, saj je bil ugleden odvetnik in stečajni upravitelj, z njim je poslovno sodeloval, bili pa so tudi družinski prijatelji. “Niti v najbolj črnih mislih si nisem predstavljal, da bi bilo kaj narobe s posojilom, ali da bi lahko šlo celo za kazniva dejanja,” je dodal. Po njegovih besedah ni mogel vedeti, kaj se je v ozadju dogajalo s tem denarjem, saj da mu Gorše tega ni razlagal.
Obtoženi Rudolf Trček, ki je sicer lastnik družb Finesto usluge in Finesto najem, pa je zatrdil, da z družbo Finesto, ki se pojavlja v obtožbi v povezavi pranjem in pretakanjem denarja z računa na račun, nima nič. Po obtožbi naj bi pranje denarja storil s tem, ko je v imenu Finesto sprejel 62.000 evrov in jih nato prenakazal na Goršetov račun. Pojasnil je, da za Finesto ni nikoli podpisal nobenega dokumenta. Njegov podpis na pooblastilu A banke za elektronsko bančništvo je ponarejen, je zatrdil.
Sojenje se bo jutri nadaljevalo z dokaznim postopkom, prve priče pa naj bi senat zaslišal predvidoma v začetku januarja.
SIJAN PRETNAR