Odločali bodo tisti, ki bodo navzoči

LJUBLJANA, KOPER > Vrhovno sodišče je namreč razveljavilo sodbo koprskega višjega sodišča in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. Vrhovnih sodnikov namreč ni prepričala razlaga, da je višja sodnica, ki sploh ni bila v senatu, sodbo podpisala po pomoti.

Zgodba, za katero se je zdelo, da je s pravnomočno sodbo julija lani, osem let po dogajanju, dobila epilog, se je z vrhovnega vrnila nazaj na koprsko višje sodišče. Zagovornica obsojenega D. T., je namreč uspela z zahtevo za varstvo zakonitosti. O njeni pritožbi namreč junija lani ni odločal senat, ki je bil navzoč na seji, na kateri je predstavila pritožbo.

Sodba: leto in deset mesecev zapora

Sicer pa samo dogajanje, ki je privedlo D. T. na zatožno klop, sega v leto 2004. Tedaj sta se dekleti udeležili tabora, ki ga je v Seči organizirala zveza društev za pomoč osebam z motnjami v razvoju Sožitje. D. T. je bil tedaj eden od spremljevalcev, ki je sicer opravil obvezno izobraževanje in tudi podpisal kodeks, po katerem morajo prostovoljci ravnati etično in moralno. Na taboru pa so drugi spremljevalci opazili, da se D. T. preveč stiska k varovankam.

V enem primeru je spremljevalec po naključju vstopil v sobo ene od varovank in zagledal D. T., ki je ležal ob njej. O tem je obvestil nadrejene, ki so D. T. poslali domov in z njim prekinili sodelovanje, obvestili pa so tudi kriminaliste. Moškega so ovadili, zaradi spolne zlorabe slabotne osebe pa se je leta 2011 znašel na zatožni klopi koprskega okrožnega sodišča. Senat mu je januarja lani za zlorabo dveh deklet izrekel enotno kazen leta in desetih mesecev zapora. Sodbo je junija lani potrdilo tudi višje sodišče in obsojeni je čez nekaj časa začel prestajati zaporno kazen na Dobu.

Obravnavali eni, odločali drugi?

Vendar je obsojenčeva zagovornica julija lani na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, novembra lani pa še dopolnitev. Predlagala je, naj vrhovno sodišče spremeni izpodbijani sodbi in obsojenca oprosti, sicer pa naj sodbo višjega sodišča razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje pred povsem spremenjenim senatom. Navedla je, da je obramba pritožbo predstavila senatu, prejela pa je sodbo, iz katere je razvidno, da je o njeni pritožbi odločal drug senat, ne pa tisti, kateremu je pritožbo predstavila. Zato je podvomila v pošten postopek, katerega cilj je pravična sodba.

Po pojasnilu koprskega višjega sodišča naj bi višja sodnica po pomoti podpisala sodbo, v pisnem odpravku sodbe pa je prišlo do napake pri zapisu članov pritožbenega senata. Vendar se petčlanski senat vrhovnega sodišča s takšno razlago ni strinjal. “Takih pomanjkljivosti tudi ni mogoče odpraviti z izdajo sklepa o popravi pomot. Zato je treba pritrditi vložničinim navedbam, da o njeni pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje niso odločili tisti sodniki, ki so bili navzoči na seji pritožbenega senata,” so v sodbi zapisali vrhovni sodniki.

Koprsko višje sodišče je tako s kršitvijo obsojenčeve pravice do zakonitega sodnika bistveno kršilo kazenski postopek. Zato je vrhovno sodišče sodbo višjega sodišča razveljavilo in mu jo vrnilo v ponovno odločanje, ob tem pa izrecno zapisalo: “O pritožbi obsojenčeve zagovornice zoper sodbo sodišča prve stopnje bodo morali odločiti tisti sodniki Višjega sodišča v Kopru, ki bodo navzoči na seji pritožbenega senata.”

SILVA KRIŽMAN