Odprtost meja ima lahko tudi negativne učinke
Statistični podatki policije sicer ne kažejo kakšnih bistvenih številčnih odklonov pri ropih v primerjavi z minulimi leti, vendar se je letos tudi na Primorskem zgodilo kar nekaj ropov, ki so - poleg tistega, ki se je v Kresnicah končal tragično - odmevali tudi v širšem prostoru.
LJUBLJANA> Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Dekan Fakultete za varnostne vede dr. Gorazd Meško meni, da nas po vstopu Hrvaške v EU in kasneje v schengenski prostor čakajo zanimive spremembe.
Med odmevnejše vsekakor sodi avgustovski rop v lucijsko poslovalnico Banke Koper, kateremu je sledilo hitro prijetje storilcev, dveh italijanskih državljanov. Odmevali so tudi ropi pošte v Semedeli, vrstili so še drugi bolj ali manj odmevni primeri. Med prebivalce, pa tudi med zaposlene v bolj izpostavljenih ustanovah (poštah, bankah, bencinskih servisih) so vnesli nelagodje in tudi strah.
Nasilni storilci
V predlogu resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016 lahko preberemo, da je zaskrbljujoče dejstvo, da so storilci kaznivih dejanj ropov in roparskih tatvin pogosteje nasilni in da glede sredstev za dosego svojih ciljev niso izbirčni. To se je letos, žal, potrdilo tudi z umorom poštne uslužbenke v Kresnicah.
Hujše oblike premoženjske kriminalitete se torej ne zmanjšujejo, zaznati je tudi storilce teh dejanj iz držav EU in ne le iz vzhodnoevropskih oziroma balkanskih držav. Že bežen pogled v statistične podatke policije pokaže tudi, da narašča število ropov, ki so posledica organizirane kriminalitete.
Ali je slovenska policija oziroma slovenska družba na splošno pripravljena na takšne pojave in kakšne trende si lahko obetamo v prihodnje, smo povprašali dr. Gorazda Meška, dekana Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru.
“Na kriminaliteto ni nikoli možno biti dovolj pripravljen, saj je značilnost policije, da praviloma ukrepa reaktivno. Le redkokdaj se dogodi, da je uspešna pri proaktivni oziroma preventivni dejavnosti, če ta ni načrtna in v tesnem sodelovanju z državljani, institucijami in poslovnim sektorjem. Pretirana preventivna dejavnost lahko pomeni tudi moteče poseganje v zasebnost ljudi,” pojasnjuje Meško.
Kot kaže policijska statistika, se je v letošnjem prvem polletju zgodilo 273 ropov (preiskali so jih 120), v enakem obdobju lani 290 (preiskanih 121). V omenjenem obdobju je bilo letos 15 ropov, ki sodijo v organizirano kriminaliteto, lani pa sedem (v vsem lanskem letu 16). Leta 2009 so, na primer, v poglavje organizirane kriminalitete vpisali le en rop.
In dodaja: “Glede trendov kriminalitete v okviru obstoječih družbenih razmer, ki jih označuje vse večja kriza, je možno sklepati, da bo nasilne premoženjske kriminalitete več, saj ima sedanja ne le slovenska družba, temveč tudi celotna Evropa vse več značilnosti anomije (nereda in prepričanja, da institucije formalnega družbenega nadzorstva ne delujejo), kar vodi v različne odzive, tudi kriminalne. Odprtost evropskih meja ima poleg številnih prednosti tudi negativne učinke, ki se kažejo v tem, da so storilci kaznivih dejanj bolj mobilni in nenadzorovani ter da izvršujejo kazniva dejanja v drugih državah.”
Če so župani stranke v postopkih ...
Med rešitvami, ki jih navaja predlog resolucije, je med drugim tudi sistematična okrepitev “opazovalnega dela” policistov v urbanih okoljih, po drugi strani pa se navzočnost policistov na terenu (tudi) zaradi varčevalnih ukrepov zmanjšuje. Kje je torej rešitev med teorijo in prakso oziroma ali je primerno, da država varčuje pri varnosti svojih državljanov?
“Gre za intenziviranje policijskega dela v skupnosti oziroma na lokalni ravni, kjer imajo posledice kriminalitete in drugih varnostnih problemov največje negativne posledice na oškodovance. Slovenska policija si je postavila za cilj čim bolj dejavno izvajati policijsko delo v skupnostih v sodelovanju z državljani, brez katerih so nemočni pri preiskovanju kriminalitete in drugih varnostnih pojavov,” pravi Meško. Po njegovem mnenju lahko ljudje s samovarovanjem in ozaveščenostjo prispevajo k zmanjšanju problemov v njihovih skupnostih. Ob tem poudarja, da reševanje kriminalitetne problematike in nereda pogosto presega policijsko delo.
“Pričakuje se več samoiniciativnosti in preventivnega delovanja državljanov in poslovne skupnosti. Pri tem imajo tudi zelo pomembno vlogo občine in občinska redarstva, ki morajo skupaj s policijo pripraviti letni varnostni načrt za svoje območje in ga dosledno izvajati. Na tem področju je še kar nekaj težav, saj so številni župani stranke v policijskih postopkih in v tem primeru je sodelovanje močno oteženo. Kot vemo, je nadzorstvena dejavnost formalnih družbenih nadzorovalcev ena izmed najdražjih družbenih dejavnosti, ki daje negotove rezultate,” pojasnjuje Meško.
“Tudi pojmovanje varnosti je pri ljudeh zelo različno, zato na Fakulteti za varnostne vede izvajamo raziskovalni projekt Občutki varnosti in policijsko delo v lokalnih skupnostih, ki ga je naročilo ministrstvo za notranje zadeve. Namen raziskovalnega projekta je ugotoviti potencial in predlagati rešitve za bolj učinkovito delo policije na lokalni ravni v sodelovanju z občinami in drugimi akterji na področju varnosti v Sloveniji. Projekt bo zaključen jeseni 2012.”
Seveda pa se postavlja tudi vprašanje, ali Slovenija ne zamuja z nekaterimi ukrepi, ki bi jih morala izvajati že vsaj nekaj let, še posebej pa po vstopu v EU in schengenski prostor.
“Slovenija izvaja ukrepe glede na svoje kapacitete in možno je trditi, da je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno ena izmed najbolj varnih držav,” meni Meško. “To seveda ni razlog, da si ne bi še bolj prizadevali za varnost državljanov in državljank. Menim, da nas čakajo zanimive spremembe po vstopu Hrvaške v EU in kasneje v schengenski prostor, ko se bo slovenska meja odprla proti jugu. Odprtost meja ima številne prednosti, pa tudi svoje slabosti.”
SILVA KRIŽMAN
