Odvetniki so zrcalo družbe

PORTOROŽ > Odvetniki bi morali po mnenju Marka Pavlihe kot ena od zelo vplivnih družbenih skupin odigrati bistveno večjo vlogo pri preporodu vrednot in “očiščenju” pravosodja, ne nazadnje tudi z odločnejšim ravnanjem do tiste peščice, ki jim ni v čast. Na okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru pravniških dni, so “brez dlake na jeziku” spregovorili o odvetniški etiki in stanju v slovenskem odvetništvu. Približno polovica Slovencev - tako kažejo ankete - meni, da Slovenija ni pravna država.

Po besedah Mira Cerarja je odvetništvo ambivalenten poklic, ljudje prav tako doživljajo odvetnike ambivalentno. Po njegovem nimajo več vloge, ki so jo kot izobraženci imeli nekoč, ne prizadevajo si, da bi bolj skrbeli za dogajanje v družbi, so neizkoriščen potencial. Na Cerarjevo vprašanje, ali je mogoče pritrditi tezi, da obstajata dve vrsti odvetnikov, običajni in “nadodvetniki”, je Luigi Varanelli, odvetnik in psiholog, odgovoril: “Odvetniki kot vsaka družbena skupina izražajo stanje duha v družbi, so usidrani vanjo in so zelo dobro zrcalo te družbe.”

Po Varanellijevih besedah odvetniki delujejo kot posamezne enote brez konkretnega stika z družbo. “Vsak odvetnik, ki je nemoralen ali koruptiven, ima na drugi strani vsaj še eno osebo, ki je nemoralna in koruptivna,” pa je opozoril Varanelli, ki se strinja, da obstajata dve vrsti odvetnikov.

Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je sicer povedala, da v desetih letih sojenja na prvi stopnji ni imela težav z odvetniki, dober odvetnik pa je lahko najboljši pomočnik sodniku. “Vlogi sodnika in odvetnika sta različni, a nujno komplementarni.” Se pa ne more strinjati z mnenji, da so za obrambo klienta dovoljena vsa sredstva. “Odvetništvo je po ustavi del pravosodnega sistema. Sodnike in odvetnike povezuje več stvari, kot jih ločuje. Tudi etična načela, neodvisnost, integriteta, zavezanost vladavini prava,” je dejala Nina Betetto. Ob tem je dodala, da so na vrhovnem sodišču ugotovili, da prav tisti odvetniki, ki pogosto nastopajo v soju žarometov, z izrednimi pravnimi sredstvi uspejo le redko.

Odvetnik Andrej Razdrih je spomnil na pokojnega jugoslovanskega odvetnika Iva Politea, ki je delal v skladu z načelom, da mora odvetnik narediti vse v okviru zakona, da zmaga pravičnost. “Umrl je reven,” je dejal Razdrih. Osnovna morala se, kot je povedal, izoblikuje v najzgodnejših letih, pri oblikovanem človeku pa je v primeru moralnega deficita težko karkoli narediti.

Jernej Sekolec, član arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško, je dejal, da se tudi v mednarodnih pravnih postopkih vse več razpravlja o etiki. Po pravilih, ki veljajo sicer šele nekaj mesecev, lahko arbitražno sodišče tudi izključi odvetnika iz postopka, da zavaruje integriteto sodišča. Standardi postajajo strožji in tudi Slovenija jim bo morala slediti, meni Sekolec. Udeleženci so opozorili tudi na premajhno vlogo, ki jo odigra odvetniška zbornica, saj je težko v majhni družbi najti posameznike, ki bodo ukrepali proti kolegom.

Varanelli je ob tem dodal, da zbornice, na primer tudi zdravniška, branijo svoje člane, kar je ena strategija. Druga pa je strategija izločitve, ko bi morale zbornice videti člana, ki ne ravna v skladu s pravili, kot rakasto tkivo, ki ga je treba takoj izločiti. Ta strategija je po njegovem veliko bolj učinkovita.

SILVA KRIŽMAN