Ognjeni zublji ogrožajo Primorsko
Uprava za zaščito in reševanje je od danes do preklica razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države. Andrej Pečenko iz Agencije za okolje pravi, da dežja ne bo še najmanj deset dni.
SLOVENIJA>“Trenutno kaže, da ga v prihodnjih desetih dneh ne bo,” je na vprašanje, kdaj bo končno padlo kaj dežja na presušena polja, travnike in gozdove, včeraj odgovoril dežurni prognostik Andrej Pečenko. Uprava za zaščito in reševanje je zato včeraj razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja v vsej državi, razen v krajih, ki jih pokriva snežna odeja.
Po podatkih agencije za okolje je požarna ogroženost občin severne Primorske, Krasa, Il. Bistrice, Pivke in Postojne velika, požarna ogroženost Istre majhna, preostalih delov države pa srednja. Kljub temu so veliko požarno ogroženost razglasili na območju celotne države.
“Težava je v tem, ker padavin ni bilo že kar nekaj časa in kaže, da jih tako kmalu še ne bo. Zaradi tega smo tudi predlagali razglasitev velike požarne ogroženosti, da ljudi opozorimo, naj bodo bolj previdni,” pojasnjuje Pečenko. Še včeraj je bila na vremenskem zemljevidu Slovenije obarvana z rumeno le Primorska, danes pa je rumena že vsa država. “Na Primorskem je dodatno sušila naravo še burja, ki v teh dneh znova piha,” je dodal Pečenko.
Veliko požarno ogroženost naravnega okolja so v zadnjih dveh tednih razglasili v Ajdovščini, Tolminu, Kanalu in Novi Gorici. Po naših informacijah je o razglasitvi visoke požarne ogroženosti razmišljalo še nekaj primorskih občin.
Razglašena velika požarna ogroženost narave pomeni, da v naravi ne sme nihče kuriti, sežigati ali uporabljati odprtega ognja, prav tako ne sme odlagati gorečih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
Manjše kršitelje lahko policisti prijavijo inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, večjim lahko napišejo od dvesto do šeststo evrov kazni, če pa se malomarno kurjenje v naravi spremeni v požar velikih razsežnosti, lahko povzročitelja doleti tudi kazenska ovadba.
Razglašena velika požarna ogroženost pomeni tudi dodatne naloge za gasilce. Redno morajo namreč opazovati svoj požarni okoliš in povečati pripravljenost svoje enote. Gasilci morajo dejansko nadzorovati svoj okoliš s patruljami po terenu ali stalnim opazovanjem z razglednih točk. Po večjih enotah si pomagajo tudi s kamerami.
Poklicne enote ob visoki požarni nevarnosti povečajo število gasilcev v izmeni, prostovoljna društva pa preštejejo svoje vrste in se dogovorijo za večjo dosegljivost svojih članov. V Sloveniji poznamo dve stopnji požarne ogroženosti, veliko in zelo veliko, razglasi jo lahko uprava za zaščito in reševanje ali župani v svojih občinah. DANIJEL CEK