Oprali naj bi več kot 26 milijonov evrov
Združba naj bi davke v Italiji utajevala tako, da je denar nakazovala na banke v Istri, 69-letni Italijan pa je nato dvigoval gotovino. V treh letih naj bi oprali več kot 26 milijonov evrov, sodišče pa je izdalo odredbo za zavarovanje nekaj več kot 200.000 evrov, ki so še ostali na odprtih računih.
KOPER> Koprski kriminalisti so sklenili obsežno mednarodno preiskavo, ki so jo vodili zoper italijanskega državljana in več evropskih družb, ki so v bankah na območju Istre od leta 2010 do letos izvajale pranje denarja v višini več kot 26 milijonov evrov. Preiskavo je usmerjalo koprsko okrožno državno tožilstvo, kriminalisti pa so sodelovali z uradom za preprečevanje denarja in finančnimi stražniki iz italijanskega Sondria.
Dvigoval gotovino
Med preiskavo so ugotovili, da je 69-letni Italijan iz okolice Sondria v bankah odprl nerezidenčne račune v imenu dveh italijanskih in ene francoske družbe.
Na te račune so družbe iz tujine nakazovale denar, Italijan pa ga je v Sloveniji dvigoval v gotovini. Na uradu za preprečevanje pranja denarja so najprej ugotovili, da je bil denar na bančne račune v Slovenijo nakazan brez ekonomsko utemeljenih razlogov in da gre za sumljive bančne transakcije. V nadaljevanju pa so med kriminalistično preiskavo potrdili, da denar izvira iz kaznivih dejanj davčnih zatajitev, storjenih na območju Italije in seveda v škodo italijanskega proračuna. V Italiji so kazniva dejanja davčnih zatajitev in z njimi povezana kazniva dejanja pranja denarja izvajali člani italijanske hudodelske združbe, ki se je prek t.i. slamnatih družb ukvarjala s preprodajo kovin.
Začasno zavarovali nekaj več kot 200.000 evrov
Koprski kriminalisti so osumljenega 69-letnega italijanskega državljana, domnevnega člana prej omenjene hudodelske združbe, zaslišali in nato izpustili na prostost. Zoper njega so spisali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja.
Med kriminalistično preiskavo je koprsko okrožno sodišče z odredbo začasno zavarovalo več kot 200.000 evrov, ki so še ostali na odprtih bančnih računih v Sloveniji. Pobudo za začasno zavarovanje dela premoženjske koristi, izvirajoče iz kaznivih dejanj, je dala policija, sledila pa sta ji tako tožilstvo kot sodišče.
Po slovenski zakonodaji je za kaznivo dejanje pranja denarja predpisana zaporna kazen do osmih let zapora in denarna kazen, pa tudi odvzem denarja in premoženja, ki sta predmet kaznivega dejanja.
SILVA KRIŽMAN