Organizirana kraja ali zavarovalniška goljufija
Koprsko sodišče je pred kratkim iz sodnega procesa, na katerem so se obtoženi zagovarjali zaradi domnevnih kraj delovnih strojev v Italiji, izločilo prvoobtoženega Edija P., ki je od sredine prejšnjega meseca za zapahi tržaškega pripora. Sojenje se nadaljuje s zaslišanjem prič in pregledovanjem dokumentacije.
KOPER> Sojenje se je začelo že pred časom, ko so na zatožno klop koprskega okrožnega sodišča sedli 43-letni Edi P., njegov dve leti starejši brat Nevijo P., 41-letni Željko O. in 51-letni Aleš Ž. Zdaj na klopi sedita le Nevijo P. in Aleš Ž. Sodišče je zaradi zdravstvenih težav najprej izločilo postopek proti Željku O. Pred kratkim pa je iz sodnega procesa izločilo še Edija P., ki so ga sredi avgusta v Trstu s še dvema osumljenima zamejskima Slovencema prijeli in priprli zaradi domnevnih poslov z orožjem, dva vpletena so na tej strani meje ovadili še koprski kriminalisti.
Italijanski policisti so koprske kolege obvestili, da so oktobra 2005 v bližini nekega ciganskega tabora v tovornem vozilu zalotili Edija P. Na tovornjaku je bil naložen ukraden delovni stroj. Odvetnika Franca Mesarja je zanimalo, v kakšni fazi je ta postopek v Italiji.
Poskrbeli naj bi za vse
Pred petimi leti, novembra 2006, smo poročali, da so kriminalisti razkrinkali združbo, ki je v Slovenijo prevažala na severu Italije ukradene delovne stroje in jih preprodajala naprej. Trije od osumljenih so takrat nekaj dni preživeli v priporu. Kupcem strojev naj bi pomagali tudi tako, da so v nekaterih primerih zanje z določeno lizing hišo sklenili lizing pogodbo. Kriminalisti so ugotovili, da so uporabljali ponarejene račune, na katerih so se pojavljala različna imena kupcev. Nekateri so osumljenim le posodili svoje ime. Delovne stroje so prodajali tudi prek spleta.
Kriminalisti so zasegli dvanajst delovnih strojev, ki naj bi bili vredni več kot 350.000 evrov. Nekaterim novim lastnikom so jih po končanem postopku tudi vrnili.
Tožilstvo v obtožbi bratoma P. in Željku O. očita veliko tatvino in hudodelsko združevanje ter ponarejanje listin, Alešu Ž. pa ponarejanje listin. Obtoženi očitke tožilstva ves čas zanikajo, še zlasti, da bi bili člani hudodelske združbe. Med drugim opozarjajo, da stroji niso bili ukradeni, temveč so bili le prijavljeni kot ukradeni.
Obtoženi je kričal v sodni dvorani
Aleš Ž. je na prejšnji obravnavi policiji očital, da v lizing hiši, kjer je bil zaposlen, ni zasegla pravih dokumentov. Pri tem mu je tako zavrela kri, da je začel z roko tolči po mizi. “Vi nimate pravice meni uničiti življenja! Nimam službe, nimam denarja, nimam česa dati v lonec. Pet let sem čakal na ta proces,” je z dvignjenim glasom ošteval sodišče. Predsednica senata, sodnica Tatjana Pavlovec, je obtoženega, ki se zagovarja sam, opozorila, da nima pravice kričati na sodišče.
Sodišče je že zaslišalo vrsto prič, med drugim tudi kupce domnevno ukradenih strojev. Nihče med njimi ni posumil, da bi bilo s stroji kaj narobe, dokler jih niso obiskali kriminalisti in jim gradbene stroje zasegli. M. B. je pred sodiščem zatrdil, da v Italiji ni nikoli kupoval delovnih strojev, Ediju P. je le pomagal pri barvanju tovornih vozil in strojev, seveda pa ni posumil, da bi bilo kaj narobe. Na vprašanje, ali se je kdaj dogovarjal, da bo stal za nakupom kakšnega delovnega stroja, je odgovoril, da nikoli. Njegovo ime se je namreč znašlo na računu za nek delovni stroj, ki naj bi bil ukraden. Prav tako ni znal pojasniti, kako so se njegovi podatki znašli na računu in pogodbi.
Vrednost strojev naj oceni cenilec
Včeraj je senat nadaljeval s pregledovanjem zajetne dokumentacije, prebiral je tudi obvestila italijanske policije in prijave tatvin delovnih strojev. Nekateri med njimi so bili zavarovani in najeti pri lizing hišah. Odvetnik Franc Mesar, ki zagovarja obtoženega Nevija P., se je vprašal, kaj je naredila italijanska policija, da bi ugotovila, na kakšen način in kdo je ukradel določen delovni stroj in kdo je z njim razpolagal.
“Brez teh podatkov ni mogoče narediti konstrukcije kaznivega dejanja, kot je v obtožbi ... to je premalo za dokazovanje naklepa in hudodelske združbe,” je opozoril senat. Dodal je še, da se v ovadbah pojavljajo velike vrednosti teh strojev, ki so se nato znašle tudi v obtožbi, v dokumentaciji pa so bistveno nižji zneski. Zato je sodišču predlagal, da postavi cenilca, ki bo realno ocenil vrednost teh strojev.
Iz prijav tatvin je po Mesarjevem razbrati, da lastniki strojev niso poklicali policije na kraj, da bi ugotavljala sledi in druge podrobnosti. “Zato lahko sklepamo, da oškodovanci niso želeli, da policija tatvine razišče. Stroji so bili zavarovani ... Sklepati je, da gre za klasično zavarovalniško goljufijo, ki je v Italiji zelo pogost pojav. Navedbe, da so obtoženi izvrševali očitana kazniva dejanja in da so bili člani kriminalne združbe, pa so neutemeljene,” je še poudaril odvetnik.
Sojenje se bo nadaljevalo v torek.
SIJAN PRETNAR