“Osamite nasilneže”
“Eno uro stati na mestu in odbijati predmete, ki letijo proti tebi, je visoka cena našega dela. Zato mora biti enota zelo zbrana, vodja odgovoren in takih zadev ne gre ocenjevati v nekih poceni oddajah,” je prepričan koprski policijski inšpektor Tomaž Čehovin. Ker se protestniki selijo iz mesta v mesto, se tudi za proteste v primorskih krajih pripravljajo tako, kot drugod.
KOPER>“Temeljna naloga policije je varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Policija varuje vsakega, ki je ogrožen, in vse, kar je ogroženo,” pojasnjuje policijski inšpektor koprske policijske uprave Tomaž Čehovin v luči pomislekov o upravičenosti posredovanja policije proti protestnikom.
Policija mora torej varovati vse objekte, javne in zasebne, če so ogroženi, vladna, predsedniška in druga pomembnejša poslopja pa tudi sicer. Med varovane objekte spadajo tudi sedeži občin, če je v stavbi tudi upravna enota, arhivi, štab civilne zaščite ...
Tomaž Čehovin: “Ob vseh razpoložljivih informacijah in ob upoštevanju dinamike dogodkov po državi ocenjujemo, da naj do tako hudih ekscesov pri nas ne bi prišlo. Ugodnih napovedi pa ne podcenjujemo in se pripravljamo tudi na najhujše scenarije, kot smo jih videli drugod po državi.”
Udeležence zborovanja policija le opazuje, tisti trenutek, ko oceni, da so ogrožena življenje in lastnina, pa shod razpusti. Po zakonu o javnih zbiranjih je namreč prepovedano organizirati shode z namenom, da bi na njih izvrševali kazniva dejanja ali pozivali k njim ali povzročali nasilje.
“Če do tega pride, policija udeležencem najprej ukaže, naj se mirno razidejo,” pojasnjuje Čehovin. “Če tega ne upoštevajo, policija začne stopnjevati pritisk.” Policisti se postavijo v raven ali klinast kordon in se začnejo pomikati proti množici, da bi jo fizično odrinili.
Poleg sile lahko uporabijo sredstva za vklepanje in vezanje, palico, plinske in zvočne bombe, celo gumijaste izstrelke, vodni curek, konjenico, pse, posebna oklepna vozila, stinger in v skrajnih primerih celo strelno orožje. “Tega pri nas k sreči nismo doživeli nikoli,” razlaga Čehovin. Policija mora prizorišče shoda izprazniti, udeležencem pa omogočiti varen umik.
In kdo so policijski robocopi? “Popolnoma običajni policisti, ki se med letom posebej urijo za takšna opravila,” odgovarja Čehovin. Ti policisti tvorijo posebno policijsko enoto, ki zaživi le takrat, ko njene člane aktivirajo.
Po ocenah policije se je tretje mariborske vstaje v ponedeljek udeležilo 8000 ljudi. Nasilneži so zažgali balo sena, v stavbo mariborske občine in policiste pa metali kamenje in druge predmete. Policija je protestnike razgnala do centra, kjer so se napadi nadaljevali do poznega večera. Pridržali so 119 ljudi, lažje se je poškodovalo 25 policistov in 13 občanov.
Sicer pa policija spremlja organiziranje protestnikov in za vsako zborovanje pripravi oceno ogroženosti. Shode deli na dogodke visokega, srednjega in nizkega tveganja. O dosedanjih in prihodnjih protestih na Primorskem Čehovin ocenjuje, da se takšno nasilje, kot se je zgodilo v Mariboru in Ljubljani, na Primorskem z domačini ne bi smelo zgoditi. “Ni pa rečeno, da na primorske proteste ne morejo priti udeleženci iz drugih krajev države, zato ne izključujemo prav nič,” je pristavil.
Poudaril je še, da je cilj policije tudi varovanje protestnikov, da lahko ti na miren način izrazijo svoje mnenje. Zato pozivajo protestnike, naj se od provokatorjev in nasilnežev čim prej fizično ločijo. “Tako zmanjšajo možnost, da bi jo sami skupili, obenem pa jim porežejo krila, ker se nasilneži ne morejo več skrivati za množico,” je razložil Čehovin. DANIJEL CEK