Osem Slovencev razširjalo posnetke spolnih zlorab otrok

Kronika
, posodobljeno: 19. 11. 2026, 17:16

Mednarodna kriminalistična operacija Mozaik 2026 je slovenske kriminaliste pripeljala do osmih Slovencev, ki so na družbenih omrežjih pridobili gradivo, na katerem so bile prikazane spolno zlorabljene mladoletne osebe in ga nato razširjali naprej. Med preiskavo so ugotovili, da med žrtvami ni slovenskih otrok. Te pa so odkrili v prejšnjih preiskavah, tudi na Krasu.

spletna spolna zloraba

Spolne zlorabe otrok prek spleta so zelo resen problem, saj mladoletnim žrtvam povzročajo hudo stisko.

Foto: Policija

LJUBLJANA • V okviru operacije Mozaik so preiskovalci odkrili devet žrtev iz drugih držav. Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije, je včeraj pojasnil, da so v tokratni mednarodni operaciji sodelovali kriminalisti iz ljubljanske, novomeške, mariborske, kranjske, murskosoboške in celjske policijske uprave. Ugotovili so, da je bilo v izmenjevanje pornografskega gradiva s posnetki spolnih zlorab mladoletnih vpletenih osem slovenskih državljanov. Osumili so jih več kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, na katerih so prikazani odrasli, ki zlorabljajo mladoletne osebe ali pa so mladoletniki na njih goli.

Tekavec je pojasnil, da po doslej zbranih obvestilih med žrtvami ni slovenskih otrok. “V preiskavi doslej ni bilo potrjeno, da bi osumljenci gradivo sami izdelovali ali da bi sami fizično spolno zlorabljali otroke,” je dodal. Identiteto zlorabljenih otrok ob pregledovanju zaseženega gradiva še ugotavljajo. Osumljenim z območja omenjenih policijskih uprav so zasegli 177 elektronskih naprav, na katerih je ogromna količina podatkov. Osmerica slovenskih osumljencev doslej še ni bila obravnavana. Med osmimi hišnimi preiskavami so policisti zasegli tudi manjšo količino kokaina, metilona in nekaj tabletk ekstazija. Preiskava še ni končana, kriminaliste čaka še zavarovanje in preiskava zaseženih naprav ter analiza podatkov, je povedal Tekavec.

Rešili devet otrok

V mednarodni akciji so ob koordinaciji Europola sodelovali kriminalisti iz Madžarske, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Albanije. V prvi polovici junija so opravili 42 hišnih preiskav pri 48 osumljenih. “Do zdaj smo identificirali in rešili devet otrok, ki so bili žrtve spolnih zlorab,” je pojasnil Tekavec. Tudi kriminaliste iz drugih držav še čaka analiza zaseženih posnetkov, ki je usmerjena v identifikacijo še dodatnih otrok.

Za zdaj ni podatkov, ki bi kazali na povezanost osumljencev, vendar bodo to še preverjali. “Storilci spolnih zlorab otrok se sicer prek interneta med seboj povezujejo, si izmenjujejo gradivo, nasvete, kako spolno zlorabiti otroke, kako ostati anonimen in neodkrit. Delujejo čezmejno,” je opisal način delovanja osumljenih. Na območju Zahodnega Balkana je to zaradi manjših jezikovnih ovir še lažje.

Osem Slovencev razširjalo posnetke spolnih zlorab otrok

Primož Podbelšek (levo) in Robert Tekavec sta včeraj predstavila podrobnosti mednarodne kriminalistične operacije Mozaik 2026.

Foto: Policija

Osumljenci iz Slovenije so gradivo pridobivali in si ga izmenjevali prek omrežij Peer2Peer (od uporabnika do uporabnika) in platforme Discord. Kriminalisti so s preiskavo teh omrežij pridobili podatke o tem, da sedem uporabnikov pridobiva in razširja videoposnetke in fotografije, na katerih so prikazane spolne zlorabe otrok prek omrežja Peer2Peer, eden pa je za to uporabljal Discord. Tekavčev sodelavec Primož Podbelšek je pojasnil, da ta omrežja delujejo v tako imenovanem odprtem internetu, podatki o tistih, ki si izmenjujejo vsebine, pa so javno dostopni. “Storilci se morajo zavedati, da vse, kar počnejo v spletnem okolju (tako sami kot njihove naprave) tam puščajo sledi, enako kot nekdo, ki svojo kriminalno dejavnost izvaja v fizičnem okolju,” je opozoril Podbelšek.

Kraševca sodišče obsodilo na 25 let zapora

Z dosedanjimi operacijami Mozaik so rešili 32 zlorabljenih otrok. V letih 2023, 2024 in 2025 so s kolegi iz držav Zahodnega Balkana in nekaterih drugih držav opravili skupno 186 hišnih preiskav pri skoraj 200 osumljenih. V Sloveniji so bili doslej štirje obtoženci obsojeni na zaporne kazni.

Med njimi je tudi Kraševec, ki ga je koprsko okrožno sodišče v začetku leta obsodilo na 25 let zapora. 52-letni moški iz okolice Sežane je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde in na sodišču potrdil, da priznava krivdo za očitke iz obtožnice. Zaradi podobnih kaznivih dejanj je bil Kraševec pred leti že obsojen, letos ga je sodnica obsodila zaradi treh spolnih napadov na otroke, šestih primerov prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva in neupravičenega slikovnega snemanja. Najdaljšo zaporno kazen mu je prisodila zaradi spolne zlorabe mlajše pastorke, zlorabljal je tudi starejšo pastorko in svojo hčerko. Vse tri je snemal z mobilnim telefonom in skrito kamero. Snemal je tudi prijateljici svojih pastork.

Na policiji so včeraj še pojasnili, da so sodišča v drugih primerih obtožene obsodila na različno dolge kazni, od dveh let in treh mesecev do treh let in petih mesecev zapora. Nekaj osumljenih je še v priporu, nekatere preiskave pa še niso končane.

Lani obravnavali največ primerov

Slovenski policisti so lani obravnavali 194 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, v letu prej pa 247, največ doslej. Do konca letošnjega oktobra pa so preiskovali 205 takšnih kaznivih dejanj. Preiskanost tovrstnih kaznivih dejanj se v zadnjih treh letih giblje med 76,3 in 86,2 odstotka.

Pregledati morajo ogromne količine podatkov

Podbelšek je poudaril, da je pri posameznih preiskavah treba pregledati in vsebinsko ovrednotiti ogromne količine podatkov. Pri posameznih preiskavah gre tudi za več kot 30 terabajtov podatkov, ali drugače povedano za več milijonov slikovnih in videodatotek ter drugih podatkov.

Najpogostejše oblike spolne zlorabe otrok prek interneta so še vedno nagovarjanje k spolnosti in izdelavi intimnih fotografij, izmenjava gradiva med storilci ter primeri, ko si fant in dekle v intimnem razmerju pošiljata intimne fotografije, nato pa jih eden izmed njiju razširja. Po podatkih policije so v porastu tudi primeri izsiljevanja z (intimnimi) posnetki. V tovrstnih primerih kontakt z oškodovancem vzpostavi neznana oseba, ki se običajno predstavi kot privlačno dekle. Sprva se spoznavata, sledi nagovarjanje, naj se pred kamero sleče ali fotografira, nato pa ga začne izsiljevati.

Podbelšek je povedal, da so spolne zlorabe otrok prek spleta zelo resen problem, saj mladoletnim žrtvam povzročajo hudo stisko. Vsem svetujejo, naj svojih intimnih fotografij ne pošiljajo nikomur, predvsem pa naj preverijo, s kom se prek družbenih omrežij sploh pogovarjajo. Starši naj se o tem s svojimi otroki pogovarjajo, žrtve pa naj izsiljevalcem ne plačujejo, saj se s tem izsiljevanje ne bo končalo. Vsako zlorabo naj takoj prijavijo policiji.