Oškodovancu polovico dolga?
Robert Hrobat iz Ajdovščine naj bi storil kaznivo dejanje poslovne goljufije, ki pa ga na predobravnavnem naroku ob odsotnosti svojega odvetnika ni priznal, čeprav razmišlja tudi o tem. Oškodovancu je dolžan 25.000 evrov brez obresti.
NOVA GORICA > Družba za nepremičnine Real Invest d. o. o. s sedežem v Dobravljah, ki naj bi še pred petimi leti beležila milijonsko premoženje, je od decembra 2012 v stečajnem postopku, vodi pa ga stečajna upraviteljica Alenka Gril. Zaradi poslovne goljufije je na zatožno klop novogoriškega okrožnega sodišča sedel nekdanji direktor omenjene družbe, 44-letni Robert Hrobat, ki naj bi bil polagalcu tlakov iz Nove Gorice dolžan 25.000 evrov brez obresti. Za opravljeno delo v letu 2009 namreč oškodovanec Igor Š. ni prejel plačila. Njegove terjatve v višini 32.770 evrov so sicer prijavljene in priznane v stečajni masi, ki pa je trenutno prazna oziroma jo “polnijo” nepremičnine pod hipotekami, zato ni znano, kdaj bodo upniki poplačani.
Zoper Roberta Hrobata je bilo vloženih več kazenskih ovadb, ena je povezana tudi z obnovo solinarskega muzeja v Sečovljah. Koprski kriminalisti so jeseni 2012 ovadili tedanjo direktorico Pomorskega muzeja Piran Martino Gamboz zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in še štiri osumljence, med njimi Roberta Hrobata, ki naj bi sodelovali pri storitvi kaznivih dejanj. Gradbene posle pri obnovi muzeja naj bi namreč neupravičeno pridobile s Hrobatom povezane gospodarske družbe. Na koprskem okrožnem državnem tožilstvu so nam pojasnili, da so lani v tem primeru na okrožno sodišče vložili zahtevo za preiskavo. Spisa še niso dobili nazaj.
Obtoženi, ki se je pred dnevi končno pojavil na sodišču, saj naj bi s prošnjami za preložitev narokov in predlogom za prenos krajevne pristojnosti po mnenju sodišča le zavlačeval postopek, svoje krivde po obtožbi ni priznal, naroka pa se je udeležil brez zagovornika. Hrobat je še dejal, da je glede na gospodarsko situacijo tik pred osebnim stečajem in da je z oškodovancem večkrat vzpostavil stik. Ta naj bi se, po besedah obtoženega, zadovoljil že s poplačilom polovičnega zneska dolga, torej z 12 tisočaki. Obenem je dodal, da je vedno delal v korist družbe. Tožilstvo mu očita nezakonito razpolaganje z denarjem, a je obtoženi temu ugovarjal. Denar z računov družbe naj bi dvigoval za gotovinsko poplačilo podizvajalcev, za kar pa nima dokazil.
Okrožna državna tožilka je v primeru priznanja krivde predlagala pogojno obsodbo s posebnim pogojem, da oškodovancu vrne nastalo škodo, v primeru sojenja pa mu grozi zaporna kazen. Tožilstvo bi v primeru, da bi obtoženi oškodovancu vrnil polovico dolga, vseeno zahtevalo vračilo 13.000 evrov, ki so kot premoženjska korist nastali s kaznivim dejanjem. Obtoženi Hrobat sicer razmišlja o priznanju krivde, o čemer naj bi se izjasnil še pred začetkom glavne obravnave, zato sodišče v teh dneh pričakuje njegov odgovor. ANA CUKIJATI