Osnovnošolca sta ga rešila pred utopitvijo

SOLKAN> Najprej se je za “čudno” plavajočim pognal 14-letni Loris Humar iz Solkana, takoj za njim pa še 15-letni Miha Figar iz Nove Gorice. “Na brzicah sem videl moškega, ki ni normalno plaval, ampak se je v vodi obračal, se potopil, pa spet prišel na površje, kar se mi je zdelo malo nenavadno,” je povedal Loris. “Nekdo je nato z obrežja zaklical, da se moški utaplja, zato sem se takoj pognal na skalo in skočil v Sočo. Ko sem ga dohitel, nisem točno vedel, ali mi ga bo uspelo privleči do obale, ker je bil malo pretežek zame,” je dodal. Medtem se je v vodo pognal še Miha in priplaval na pomoč. Skupaj sta utapljajočega se rešila na desni breg Soče, kjer sta ga položila na bok. “V tistem trenutku se je zbudil,” se spominja Miha. Do takrat je bil 35-letni moški iz okolice Nove Gorice nezavesten oziroma v šoku.

Po neuradnih podatkih naj bi moškemu na suhem ob robu struge zdrsnilo in je padel v Sočo. Zaradi panike ali udarca v glavo naj bi približno sto metrov po brzicah “plaval” nezavesten.

V kajakaškem centru so takoj poklicali na pomoč reševalce in gasilce, ki so v nekaj minutah prihiteli na prizorišče herojskega reševanja. Eden od gasilcev je priplaval k žrtvi in mladima reševalcema, skupaj pa jim zaradi močnega toka Soče ni uspelo prenesti žrtve na levi breg, kjer je čakalo reševalno vozilo. V bližnjem adrenalinskem parku so si zato izposodili gumijasti čoln, s katerim so nato 35-letnika prepeljali na drugo stran deroče reke, v kateri se prav v popoldanskih urah zviša gladina vode zaradi spuščenih zapornic solkanske elektrarne. “Takrat postane, zlasti za neizkušene, Soča malo bolj nevarna, čez dan pa s trenutno največjo globino dveh metrov sploh ni nevarna,” zatrjuje Miha. “Ob skalah se ustvarjajo nasprotni tokovi vode in vrtinci, ki te lahko za nekaj sekund tudi potegnejo pod vodo. Marsikdo takrat zažene paniko in začne mahati z rokami, kar stvar le še oteži. Potrebno je ostati čim bolj miren in voda te kaj kmalu sama spusti na površje,” pa pravi Loris.

Mlada reševalca sta že več let dobra prijatelja, ki letošnje poletje zajemata z veliko žlico. Po tem, ko sta deset dni v juliju že počitnikovala na Malem Lošinju, avgustovske popoldneve najraje preživljata v Solkanu ob Soči. Miho jeseni čakajo srednješolske klopi novogoriškega tehniškega šolskega centra, Lorisa pa zadnje leto na Osnovni šoli Solkan.

Spis o tem, kako sta preživela letošnje poletne počitnice, bo zagotovo poln vtisov iz razburljive dogodivščine, ko sta neznancu rešila življenje. Brez njune pomoči bi lahko bilo ponedeljkovo popoldne za utapljajočega tudi usodno. ANA CUKIJATI