Otroka največkrat zlorabijo tisti, ki jim otrok zaupa

NOVA GORICA, KOPER > “Še posebej, ker starši opuščajo nadzor nad uporabo mobilnih telefonov, računalnikov, ... ki jih uporabljajo njihovi otroci,” starše opozarja Tanja Škerlj, vodja oddelka za splošno kriminaliteto v koprskem sektorju kriminalistične policije.

Do letošnjega septembra so policisti koprske in novogoriške policijske uprave obravnavali že 18 tovrstnih kaznivih dejanj, poleg teh pa še sedem kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.

V nekaterih od omenjenih primerov gre za kazniva dejanja, ki jih je osumljen isti storilec. Vodja novogoriškega sektorja kriminalistične policije Marino Pangos pojasnjuje, da pogosto preiskujejo tudi dejanja, ki so se zgodila pred več leti. Časovna odmaknjenost je za preiskovalce oteževalna okoliščina pri dokazovanju kaznivega dejanja.

Policistom kazniva dejanja običajno prijavijo svojci žrtev. Prijave dobijo tudi od centrov za socialno delo, manj pogosto jih o tem obveščajo predstavniki šol. Pangos poudarja, da so storilci največkrat znani. Med osumljenimi, ki so jih ovadili lani, so osebe, ki jih otrok zelo dobro pozna in so del njegove ožje ali širše socialne mreže.

Otrok storilce običajno pozna in jim zaupa

“Običajno gre za ljudi iz ožjega kroga otrokove družine, ljudi, ki jih otrok dobro pozna in jim zaupa,” poudarja Tanja Škerlj, vodja oddelka za splošno kriminaliteto v koprskem sektorju kriminalistične policije.

Na koprski policijski upravi beležijo največ primerov, ko se je na policijo obrnil otrokov starš, redkeje se je otrok o svojih težavah zaupal v vrtcu ali šoli, nato pa so njihovi predstojniki obvestili policijo.

“To je njihova dolžnost, kot je to dolžnost strokovnih delavk v centrih za socialno delo, zdravnikov ali drugih oseb, ki tako dejanje zaznajo ali izvedo zanj. Vse omenjene službe v takšnih primerih naredijo vse potrebno, da zavarujejo otrokovo korist in poskrbijo za njegovo varnost. Dejstvo je, da je tovrstna kazniva dejanja težko dokazovati, saj v večini primerov ni mogoče zavarovati materialnih dokazov, ker gre za prijave, podane z določenim časovnim zamikom po izvršenem dejanju,” je pojasnila Tanja Škerlj.

Ni šlo za običajne dotike

V zadnjih letih so na koprski policijski upravi obravnavali več primerov, ko so se zlorabe dogajale v sklopu športnih aktivnostih otrok. “Ni šlo za običajne dotike, ko bi nekdo otroka pobožal po laseh ali roki. Otrok ve in čuti, kdaj se ga nekdo dotika na neprimeren način. Vedno smo ugotavljali, da so osumljeni občutno presegli mejo sprejemljivega in v nobenem primeru nismo osumljenega ovadili zgolj zaradi objema,” še pojasnjuje naša sogovornica.

Pri preiskavi spolne zlorabe otroka poskušajo otroka tako policija kot sodstvo čim manj obremenjevati in izpostavljati. Zaradi zaščite otrokovih interesov spremlja otroka v postopkih na sodišču zaupna oseba, pooblaščenec, ki ga otroku dodeli sodišče. Otroka morajo poučiti o njegovih pravicah, ga pripraviti na postopek na sodišču in skrbeti za otrokove interese, še pojasnjuje Škerljeva.

“Res pa je, da je zaradi našega zapletenega pravosodnega sistema otrok še vedno prevečkrat izpostavljen ponavljanju svoje žalostne zgodbe,” opozarja in dodaja, da je to za otoka naporno, stresno ... Prizadevajo si, da bi z otrokom že s prvim pogovorom dobili vse podatke, ki so pomembni za uspešen kazenski postopek. Da bi bil pogovor za otroka čim manj stresen, so se novogoriški kriminalisti v enem primeru z otrokom pogovarjali prek videokonference. Otrok je bil v času pogovora v varni sobi, s strokovnjakom, je še pojasnil Pangos.

Pasti na svetovnem spletu

Na otroke nevarnosti prežijo tudi na svetovnem spletu. “V zadnjem času opažamo, da prihaja do nadlegovanja otrok tudi prek socialnih omrežij, kot so facebook, twitter in predvsem pri mladih priljubljeni ask.fm, ki dopušča anonimne pogovore. V večini primerov ugotavljamo, da komunikacijo vzpostavljajo odrasle osebe načrtno in zavestno, z namenom vzpostavitve stika z otrokom in komuniciranja z njim,” opisuje ta pojav Tanja Škerlj.

V teh primerih gre za obliko verbalnega spolnega nasilja, kjer storilec otroka nagovarja z lažnimi osebnimi in drugimi podatki ter se v večini primerov izdaja za njihovega vrstnika. Storilec z otrokom komunicira daljše časovno obdobje in si na ta način pridobi otrokovo zaupanje. Nato pa nadaljuje komunikacijo z zahtevami po posredovanju raznih fotografij, vse do zahteve, da mu otrok posreduje fotografijo, na kateri je gol, opisuje nevarnost tega početja Škerljeva. “Takšnih prijav je bilo v zadnjem času na PU Koper kar nekaj, nismo pa še dobili prijave, da bi storilec nagovarjal otroka za neposredno srečanje,” je povedala sogovornica.

Opisane pasti, ki na svetovnem spletu prežijo na otroke, kriminalisti predstavljajo otrokom na osnovnih in srednjih šolah v sklopu preventivne dejavnosti Varni na internetu, prav tako na pobudo osnovnih šol z njimi seznanjajo starše. “Opozarjamo jih, da naj imajo nadzor nad tem, kaj njihovi otroci delajo na računalniku. Največja napaka je, da imajo otroci računalnike v svojih spalnicah, kjer imajo ves čas neoviran dostop (tudi prek noči, ko starši spijo) do socialnih in drugih omrežij, kjer na njih prežijo nevarnosti, katerih se otroci ne zavedajo,” svari Škerljeva.

“Pri preiskavi tovrstnih dejanj ugotavljamo, da so storilci vešči uporabe računalniškega jezika in računalniških orodij in v večini primerov poskušajo za seboj izbrisati sledi, da policiji onemogočijo njihovo odkritje,” dodaja vodja oddelka za splošno kriminaliteto na koprskem sektorju kriminalistične policije.

SIJAN PRETNAR