“Padalci nimamo popravnega izpita”

BOVEC, ŠKOFLJICA > “Padalci se zavedamo tveganj, ki jih prinaša naš šport, imamo tudi ustrezno opremo, s katero premagujemo težave, žal pa sta se v zadnjem tednu zgodili dve nesreči, v katerih je nekaj zatajilo,” nam je včeraj med vožnjo na pogreb enega najbolj izkušenih slovenskih padalcev, 47-letnega Jožeta Veldina iz Murske Sobote, ki se je na Madžarskem smrtno ponesrečil pred dobrim tednom dni, povedal padalec in padalski inštruktor Aljaž Mavrič iz Škofljice. Mavrič ima za seboj že 2600 skokov, kot inštruktor uči mlade padalce, bil pa je tudi član slovenske padalske reprezentance.

Po njegovih besedah je padalska oprema v zadnjih letih dosegla izredno visoko raven, zato je po njegovem dejstvo, da se padalo ne odpre, statistično skoraj neverjeten pojav.

“Zato smo vsi toliko bolj presenečeni, zato nestrpno čakamo na uradne informacije o obeh nesrečah, tako tisti na Madžarskem kot tisti v Bovcu. Tako kot v vsakem športu se nesreče dogajajo tudi v padalstvu, žal pa se je tokrat zgodilo blizu nas, ljudem, ki smo jih poznali,” pojasnjuje Mavrič.

Iz dolgoletnih izkušenj Mavrič ocenjuje, da se več kot 90 odstotkov vseh padalskih nesreč zgodi zaradi človeške napake ob pristanku. Padalci v teh primerih priletijo na tla prehitro, tako da si zlomijo kakšno nogo ali še kaj drugega. “Takšni nesreči, kot sta bili ti dve, pa predstavljata manj kot odstotek, lahko bi ocenil da celo manj kot pol odstotka vseh nesreč,” je prepričan Mavrič.

Je bil usoden trak?

Ker še ne pozna uradnih ugotovitev, Mavrič ni hotel konkretno komentirati obeh nesreč. Več kot jasno pa je, da sta se obe nesreči zgodili zaradi težav z glavnim padalom in nepravilnega delovanja pomožnega. “Vsakič, ko gremo v padalo, poskrbimo, da imamo vso opremo takšno, kot mora biti. Imamo glavno padalo, pomožno padalo in padalski avtomat, ki odpre padalo, če ga mi zaradi kakršnega koli razloga ne bi odprli. Zakaj je zatajilo rezervno padalo, ki mu zaupamo, ne vem in zato to težko komentiram,” je sklenil Mavrič.

Na novogoriški policijski upravi so pojasnili, da se je nesreča 34-letne padalke iz Pulja zgodila tako, da se ji je širok platnen povezovalni trak med vzmetnim padalom in vrečo, v kateri je padalo, v zraku ovilo okoli njenega telesa.

Rezervno padalo je zato ostalo v nahrbtniku in se sploh ni odprlo. Trak naj bi preprečil tudi zasilno sprožitev rezervnega padala, ki bi jo moral 300 metrov nad tlemi sprožiti avtomatski mehanizem.

S 4000 metrov naravnost na tla

Za nesrečno Istranko naj bi bil v nedeljo to drugi skok, pred tem naj bi skočila in srečno pristala. Drugič je v skupini več padalcev iz letala znamke pilatus skočila na višini 4000 metrov, po odskoku je skupaj s šestimi padalci v prostem padu izvajala razne like, na višini 1500 metrov pa so se padalci spustili in na višini približno 1000 metrov od tal odprli svoja padala. Njeno glavno padalo se ni odprlo pravilno, zato je na višini 800 metrov po standardnem postopku odvrgla glavno padalo, nakar bi se ji moralo avtomatsko odpreti rezervno.

Namesto tega je istrska padalka padala in padala, vse dokler ni v prostem padu padla na travnik na jugozahodnem delu letališča. Poškodbe so bile seveda tako hude, da je mrtva obležala na tleh. Z nesrečo se bodo zdaj ukvarjali v oddelku za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov na infrastrukturnem ministrstvu, kjer bodo ugotovili natančen vzrok tragedije. V svoji preiskavi policisti niso ugotovili nobenih elementov kaznivega dejanja, zato bodo o tragični nesreči spisali poročilo in ga poslali novogoriškemu tožilstvu.

DANIJEL CEK