Padli so tajkuni in drugi lumpi
Leto 2013 je bilo na področju boja proti gospodarski kriminaliteti zagotovo prelomno. Če so ljudje še pred leti ob obsodbah zaradi kriminala belih ovratnikov le skomigali z rameni, češ, v pravno državo bomo verjeli šele, ko se bodo za zapahi znašli slovenski tajkuni, lahko ugotovimo, da je zdaj le prišlo do premika. Za rešetkami so se znašli Bine Kordež, pa Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj ... Nekatere pa to še čaka.
> SLOVENIJA > Med njimi je tudi nekdanji prvi mož Luke Koper Robert Časar, še do nedavnega viden predstavnik SDS v Istri.
Na ljubljanskem okrajnem sodišču je v začetku junija dobila še ne pravnomočen sodni epilog afera Patria. Sodnica Barbara Klajnšek je Janezu Janši dosodila dve leti zapora in 37.000 evrov denarne kazni, Ivanu Črnkoviču in Tonetu Krkoviču pa po 22 mesecev zapora in 37.000 evrov denarne kazni. Sodišče je vse tri spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Čeprav kraj, čas in način storitve kaznivih dejanj niso natančno opredeljeni, je sodnica presodila, da je na podlagi celotne dokumentacije mogoče rekonstruirati dogajanje. Sodba je po pričakovanjih spodbudila številne polemike in očitke sodni veji oblasti. Janša je napovedal uporabo vseh pravnih in političnih sredstev proti po njegovem sramotni sodbi, ki je bila napisana vnaprej v “političnih Murglah”.
Sodba zaradi podkupovanja in mahinacij z zemljišči na Orleški gmajni in nakupom Lune v Sežani je pred kratkim postala pravnomočna. Višji sodniki so mu kazen nekoliko znižali, a gre vsekakor za eno od višjih zapornih kazni, ki so jih letos sodišča odmerila nekdanjim uglednim gospodarstvenikom - za rešetkami bo moral preživeti dolgih pet let in devet mesecev.
Zaradi korupcije je koprsko okrožno sodišče skupaj s Časarjem pravnomočno obsodilo tudi Srečka Prijatelja, nekdanjega poslanca SNS. Sodišče mu je prisodilo enotno kazen šestih let zapora, kamor je vštelo tudi že pravnomočno sodbo zaradi izsiljevanja Marjana Mikuža, ki je sodeloval pri poslih z Luko, in posesti orožja. Prav pred prazniki so Prijatelja iz zapora na Dobu predčasno izpustili na prostost. Mikuža pa so višji sodniki obsodili na tri leta zapora.
Rekordne kazni
Med rekorderji po višini odmerjene kazni sta za zdaj Vegradova Hilda Tovšak, ki je precej prahu dvignila maja, ko se ni vrnila za zapahe, in Igor Bavčar. Sodišče je Tovšakovi julija zaradi več kaznivih dejanj (od Čiste lopate do zlorab pri obnovi dvorca Betnava in Rimskih term, pa praznjenja Vegradove vzajemne blagajne) prisodilo enotno kazen sedmih let in šestih mesecev zapora. Odprtih ima še nekaj postopkov, med drugim tudi zaradi spornega zaposlovanja delavcev pri Teš.
Po višini zaporne kazni nekdanji gradbeni baronici sledi Igor Bavčar, prvi slovenski notranji minister, ki je do maja 2009 vodil Istrabenz. Sodišče ga je obsodilo na sedem let zapora, sodba še ni pravnomočna. Bošku Šrotu, nekdanjemu prvemu možu Pivovarne Laško, pa je sodišče prisodilo pet let in devet mesecev zaporne kazni. Bavčarja je sodišče obsodilo zaradi napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja, Šrota pa zaradi zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti. Nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega je sodišče obsodilo na tri leta in šest mesecev zaporne kazni, njegovega brata, nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega, pa na tri leta in devet mesecev zaporne kazni.
Zagon pri preganjanju gospodarskega kriminala kažejo tudi statistični podatki za prvih devet mesecev. Policisti so v tem obdobju obravnavali za 59,3 odstotka več tovrstnih kaznivih dejanj, in sicer 14.106. Gospodarska škoda, povzročena s temi kaznivimi dejanji, je do konca septembra znašala 318,9 milijona evrov, oziroma 16 odstotkov manj kot v istem obdobju leta 2012. V policiji sicer ugotavljajo, da se število zaznanih gospodarskih kaznivih dejanj iz leta v leto skokovito povečuje, v zadnjih petih letih se je povečalo za kar 61 odstotkov. V prvih devetih mesecih so obravnavali tudi približno sedem odstotkov več korupcijskih kaznivih dejanj kot lani.
Bavčarju je senat naložil še, da mora vrniti 21 milijonov evrov. Bavčar je ves čas vztrajal, da kaznivega dejanja ni storil, v enem od zadnjih pogovorov z novinarji pa je na vprašanje, ali se počuti kot ena od prvih žrtev boja proti tajkunom, na to odgovoril pritrdilno.
Za zapahi tudi nekdanji prvi mož Primorja
Od julija je že za zapahi Bine Kordež, nekdanji predsednik uprave Merkurja. Zaradi zlorabe položaja ga je sodišče obsodilo na šest let in pet mesecev ječe.
V koprskem zaporu pa je od konca junija nekdanji šef Primorja Dušan Črnigoj. Sodba v zadevi Čista lopata je spomladi postala pravnomočna. Črnigoju je višje sodišče prisodilo 14 mesecev zapora, njegovi prošnji za alternativno prestajanje kazni na okrožnem sodišču v Ljubljani niso ugodili, prošnje za odlog prestajanja kazni pa ni vložil. Tako mu ni preostalo drugega, kot da je 29. junija potrkal na vrata zapora. Medtem se je na novogoriškem okrožnem sodišču končalo še eno sojenje, ki se je za nekdanjega uglednega poslovneža slabo končalo. Zaradi zlorabe položaja je sodišče Črnigoju prisodilo tri leta zapora in 25.000 evrov denarne kazni, Primorju pa bo moral plačati skoraj 1,4 milijona evrov škode, z obrestmi vred. Nato pa mu je sodnik izrekel enotno kazen štirih let zapora (kamor je všteta tudi kazen iz zadeve Čista lopata).
Na koprskem okrožnem sodišču se je v začetku julija končalo tudi sojenje zaradi neuspelega menedžerskega prevzema šempetrske Iskre Avtoelektrike. Med sojenjem je bilo večkrat slišati, da glavnega akterja tega posla ni na zatožni klopi, saj je Aleš Nemec, nekdanji prvi mož Iskre Avtoelektrike umrl že pred preiskavo. Marijana Groffa, nekdanjega direktorja družbe SFM (v stečaju), je sodišče obsodilo na pet let in pol zapora, nekdanjima članoma uprave Iskre Avtoelektrike Tadeju Vidicu in Ivanu Lisjaku je prisodilo po štiri leta zapora, nekdanjemu direktorju financ Darju Stepančiču pa tri leta zapora. Šlo naj bi za sporne posle, ki so se dogajali od decembra 2007 do aprila 2009. Četverica je ves čas zanikala krivdo, na sodbo so se pritožili.
V zadnjih petih letih se je število zaznanih gospodarskih kaznivih dejanj povečalo za 61 odstotkov.
Letos se je izkazalo, da so se v ozadju poslovanja Iskre Avtoelektrike pred leti dogajali še drugi domnevno nezakoniti posli, mešetarjenje z delnicami v škodo družbe, zaradi katerih so kriminalisti NPU novembra pridržali Boška Šrota, Andrijano Starina Kosem in še tri osumljene.
Leto je minilo tudi v znamenju številnih odmevnih preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada, nazadnje so udarili med bančnike in zdravnike, pri katerih so preiskovali predvsem sistemsko korupcijo. Ljudje zdaj pričakujejo, da bodo tudi te zgodbe v razumnem času dobile pravičen epilog.
SIJAN PRETNAR
