Peklar napovedal, da se bo sam vrnil v Slovenijo
Postopek izročitve podjetnika Leonarda F. Peklarja je že v teku. Ministrstvo za pravosodje je na podlagi zaprosil Okrožnega sodišča v Ljubljani pripravilo prošnjo za izročitev in jo po diplomatski poti posredovalo pristojnemu organu Združenih Arabskih Emiratov v odločanje, so povedali na sodišču in ministrstvu.
LJUBLJANA > Obdolženi Peklar se po podatkih, s katerimi razpolaga sodišče, dejansko nahaja v Združenih arabskih emiratih. Na ministrstvu so v konkretnem primeru za Peklarjevo izročitev prejeli zaprosili sodišča v dveh kazenskih postopkih in ustrezno izročitveno dokumentacijo s prevodi v arabski jezik.
Kako dolgo bo trajal postopek izročitve, ni mogoče natančno napovedati, saj sta potek in trajanje postopka odvisna od notranje pravne ureditve Združenih arabskih emiratov in postopanja njihovih organov, so pojasnili na sodišču. Slovenija z Združenimi arabskimi emirati nima sklenjenega sporazuma o izročanju oseb. Prošnja za izročitev zato temelji na načelu vzajemnosti. V primeru Peklarjeve izročitve bo sodišče razpisalo glavno obravnavo in začelo sojenje, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
Ministrstvo je zato pripravilo prošnjo za izročitev in jo po diplomatski poti posredovalo pristojnemu organu Združenih Arabskih Emiratov v odločanje. Zaradi zagotovitve hitrosti posredovanja dokumentacije so jo pristojnim organom v tej državi posredovali tudi prek Interpola.
Pop TV je v ponedeljek poročal, da so Peklarja, sicer lastnika podjetja Socius, konec maja aretirali v Združenih arabskih emiratih, trenutno pa poteka izročitveni postopek. Vendar pa je Peklar kasneje v izjavi za Finance zanikal navedbe, da so ga aretirali. Dejal je, da je pred mesecem opravil informativni razgovor in napovedal, da se bo vrnil v Slovenijo.
Na Generalni policijski upravi so pojasnili, da so na podlagi razpisanega iskanja v Interpolovi bazi iskanih oseb in zaprosila, naslovljenega na Interpol v Abu Dhabiju, konec maja prejeli obvestilo, da so na podlagi mednarodne tiralice slovenskega sodišča Peklarju odvzeli prostost. Obvestilo njihovega Interpola so posredovali ljubljanskemu okrožnemu sodišču, ki jim mora v 30 dneh poslati izročitveno dokumentacijo po diplomatski pošti.
Danes pa je na okrožnem sodišču potekal predobravnavni narok v zadevi Bados Consulting, v kateri je obtožen tudi Peklar, ki se ga je udeležil le nekdanji nekdanji direktor Mobitela Anton Majzelj, ki pa ni priznal očitanih kaznivih dejanj.
Njegov odvetnik Miha Kozinc je po današnjem predobravnavnem naroku dejal, da se njegova stranka ne želi izogibati postopkov, dve tretjini denarja, ki je predmet postopka, pa je bil vrnjen. Sam je predlagal, da se Peklarja v postopku zasliši kot pričo, saj “se nikoli ne ve, kako se bo postopek nadaljeval, lahko bo sklenil dogovor in ne bo več obtožen”.
Mobitel je namreč pred leti s švicarsko družbo Bados Consulting sklenil več domnevno navideznih poslov in ji zanje plačal 1,94 milijona evrov, izplačilo pa je odobril Majzelj. V tej zadevi sta obtožena še nekdanji prokurist Bados Consultinga Paul Brunner in nekdanji direktor te družbe Wolfgang Schäfer, ki pa na narok nista prišla.
Majzelj je aprila 2003 z Badosom sklenil aneks k prvotnim pogodbam, na podlagi katerega naj bi Bados Mobitelu pomagal pri nakupu gibraltarskega mobilnega operaterja Gibtelekom in pridobivanju koncesije za drugega operaterja na Kosovu. Ker Bados svojih nalog menda ni izpolnjeval v skladu z aneksi, naj bi Mobitelu vrnil 1,2 milijona evrov, so pred leti poročali mediji.
Sodišče je za Peklarjem, ki se ni udeleževal sojenja v zadevi Big Trading, najprej razpisalo pripor, nato pa še mednarodno tiralico. Obtoženi je kot razlog, da ne hodi na sodišče, navajal poslabšanje zdravja. Tožilec Boštjan Jeglič je vztrajal, da je to očitno posledica začetka kazenskega postopka, zaradi česar je zahteval pripor.
V zadevi Big Trading je po mnenju tožilstva spornih več nakazil SCT družbi Big Trading za domnevno fiktivne svetovalne posle v letih 2003 in 2004. SCT naj bi družbi Big Trading plačal več kot 300.000 evrov za svetovanje pri korporativnem upravljanju in nekaterih poslih, del tega denarja pa naj bi se tudi prek nepremičnin vrnil v roke vodilnih v SCT.
STA