Pet tisoč evrov za mir v lokalu
Policija ne vodi posebej statističnih podatkov o izsiljevanjih lastnikov ali najemnikov gostinskih lokalov. Število vseh kaznivih dejanj izsiljevanj iz leta v leto ne narašča oziroma je v povprečju vsako leto približno enako (med 200 in 300, letos so obravnavali 114 primerov).
“Ocenjujemo, da je kaznivih dejanj na škodo lastnikov ali najemnikov gostinskih lokalov pri nas precej in da oškodovanci tega ne prijavljajo zaradi strahu pred storilci, pa tudi zaradi nezaupanja v delo uradnih organov in podobnega,” je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostjo za področje kriminalitete.
Pred leti so zato pripravili tudi zloženko z informacijami za gostince. Menegalija še poudarja, da takšna kazniva dejanja lahko preiskujejo samo, če jih žrtev ali druge vpletene osebe naznanijo. “Zato je zelo pomembno, da se oškodovanci odločijo za prijavo, na podlagi katere policija uvede kriminalistično preiskavo,” še poudarja Menegalija.
Žrtve tako imenovanega “reketiranja” oziroma pobiranja varščin so največkrat premožnejši gostinci, tarča so donosnejši lokali, velikokrat pa je cilj izsiljevalcev tudi lokacija, ki jo želijo prevzeti. Zneski varščin so različni, običajno so takšni, da jih žrtve še zmorejo plačevati. V zadnjem novogoriškem primeru je šlo za 5000 evrov. SP