Plavalca ni opazil nihče
Pred tričlanskim senatom novogoriškega okrožnega sodišča se nadaljuje sojenje Robertu N., kateremu tožilstvo očita povzročitev splošne nevarnosti. Julija 2010 je v tragični nesreči na morju pri Bernardinu umrl tedaj 39-letni plavalec Simon D., obtoženi, ki je vozil čoln, pa krivde po obtožbi ne priznava. Včeraj je svoje ugotovitve predstavil sodni izvedenec navtične stroke.
NOVA GORICA > Po tem, ko je decembra lani sodišče slišalo zagovor obtoženega 34-letnega Roberta N. z Vranskega, ki mu tožilstvo očita povzročitev splošne nevarnosti, in več prič, ki so bile julija 2010 tako ali drugače povezane z nesrečo na morju, je včeraj pred tričlanskim senatom kot priča nastopil še Peter Vidmar, sodni izvedenec s portoroške Fakultete za pomorstvo in promet.
Tragična nesreča se je pred Bernardinom zgodila 17. julija 2010. Vzdolž obale proti Bernardinu naj bi plaval takrat 39-letni domačin. Malo pred 20. uro ga je z manjšim gliserjem zadel danes 34-letni Robert N., ki je za seboj vlekel smučarko na vodi. Trk plavalca s čolnom naj bi se zgodil nekaj sto metrov od pomola, kjer je plaval približno 15 metrov izven z mrežo omejenega kopališča.
Lahkomiselna oba udeleženca
Povedal je, da je s pomočjo gradiva iz sodnega spisa pripravil več skic, na katere je vrisal možne poti plavalca in čolna. Izpostavil je dve možni lokaciji nesreče, obe naj bi bili od obale oddaljeni med 50 in 70 metri, od plavajoče baraže pa 20 metrov.
“Za plavanje je bilo to območje tvegano, saj se nahaja na vhodu v marino Bernardin,” je pojasnil. Trk naj bi plavalcu povzročil najobsežnejše poškodbe na hrbtnem delu, zgodil pa naj bi se v vzdolžni meri od nog do glave. Ni izključil dejstva, da bi pogled voznika čolna tedaj lahko oviralo zahajajoče sonce, čeprav tega podatka ni zasledil med dokumenti v spisu.
Vseeno pa je dodal, da naj bi do tragičnega dogodka prišlo zaradi lahkomiselnosti obeh udeležencev nesreče. Območje, kjer se je nesreča zgodila, je bilo za plavalce tvegano, voznik čolna pa bi tam moral voziti s hitrostjo do štiri navtične milje na uro.
Izvedenec je še pojasnil, da plavanje sicer v tistem pasu ni izključno prepovedano, a veljajo splošna pomorska pravila, ki plavanje prepovedujejo na razdalji, daljši od 150 metrov od obale. Plavanje znotraj marine je sicer prepovedano, nesreča pa naj bi se po njegovih besedah zgodila v neposredni bližini centra vodnih športov, a 10 do 20 metrov izven koridorja za čolne.
Plavalca ni videl nihče
Obtoženi voditelj čolna je v svojem zagovoru povedal, da so bile tistega dne na krovu čolna tri osebe, za sabo pa so vlekli smučarko na vodi. Nekaj pred 20. uro so se s plovilom namenili k obali, proti koridorju za vodne športe. Obtoženi je zato zmanjšal hitrost, da je smučarka padla v vodo, in zapeljal proti plaži. Tedaj naj bi slišal top udarec, a ni vedel, od kod in zakaj. Zadel je kopalca. Skupaj s potnikom sta skočila v vodo in začela oživljati ponesrečenca, ki so ga nato takoj prepeljali na obalo in ga predali reševalcem, a mu žal ni bilo več pomoči.
Voznik čolna je ob tem pojasnil, da je bil odgovoren za dogajanje na morju pred čolnom, preostali potniki na krovu pa so bili zadolženi za spremljanje smučarke na vodi.
Plavalca v bližini čolna ni nihče opazil. Obtoženi, ki sicer ni bil še nikoli v kazenskem postopku, je še dodal, da se je plavalec nahajal na območju pristanišča, kjer tako plavanje kot potapljanje nista dovoljena. Čoln je imel ves čas pod nadzorom. Nesrečo obžaluje in je že ves čas od nesreče pretresen zaradi tega dogodka.
Eden izmed osrednjih očitkov v obtožnici je, da naj bi voznik čolna glisiral, kar je skušal senat novogoriškega okrožnega sodišča z zaslišanjem prič tudi ugotoviti ali ovreči. Doslej so pričali že vsi udeleženci nesreče, očividec, ki je pomagal reševati plavalca, ter predstavnika uprave za pomorstvo.
Sojenje se bo nadaljevalo sredi julija, ko naj bi sodišče zaslišalo še izvedenca strojne stroke.
ANA CUKIJATI