Plezalce reševali z ledenega slapa
“Bistvo tovrstnih reševanj je, da ponesrečenca čim prej spravimo iz slapa do prostora, kjer ga lahko prevzame zdravniška ekipa,” pravi vodja postojnskih gorskih reševalcev Zlatko Grželj. Minulo soboto je deset gorskih reševalcev ljubljanskega društva vadilo reševanje na slapu Sapotnik pri Višnjah.
VIŠNJE> Deset gorskih reševalcev in pripravnica ljubljanskega društva (pod katero sodi tudi postojnska skupina) se je na slap Sapotnik pri vasi Višnje med Colom in Podkrajem odpravila pri minus 17 stopinjah in burji s hitrostjo 120 kilometrov na uro. Preskusili so reševanje v zamrznjenih slapovih, saj ta atraktivni šport privablja vsako leto več navdušencev.
“Težava s tovrstnim plezanjem je v tem, da so nesreče zelo hude. Plezalci imajo na nogah ostre dereze, v rokah cepine in s takšno opremo se vsak zdrs ali padec konča z zelo grdimi poškodbami. Če pa ponesrečenec obvisi v slapu, moraš obvladati tehniko, da ga čim prej spraviš ven,” je povedal vodja postojnske skupine gorskih reševalcev Zlatko Grželj. Če se le da, skušajo reševalci do ponesrečencev priti z vrha slapa, ga v samem slapu oskrbeti, nato pa spustiti do tal. “Drugi problem je ta, da so ti slapi pri nas običajno težko dostopni. Ponesrečenca je tako treba nositi daleč, da bi prišli do točke, kjer bi ga lahko predali v oskrbo zdravstvenim reševalcem,” pravi Grželj.
Gorski reševalci so se na vaji izmenjali v vlogi reševalca in ponesrečenca. Vajo je vodil Marko Jurič, inštruktorja pa sta bila Roman Robas in Janez Levec. Na južnem delu Primorske je teh slapov malo, v Posočju in na Goriškem pa precej. Težava primorskih ledenih slapov je tudi ta, da lahko zaradi toplih skal, čez katere se zlivajo, odstopijo od podlage in se zlomijo. DC
