Po 200-metrskem zdrsu obležala nezavestna
Čeprav je drsela približno 200 metrov in so jo s helikopterjem odpeljali v bolnišnico, je imela 23-letna planinka v četrtek veliko srečo. Drsenje in kotaljenje po zaledenelem pobočju je preživela z lažjimi poškodbami, lahko pa bi se končalo tragično. Gorski reševalci opozarjajo, da je v zimskih razmerah treba imeti pravo opremo in jo tudi znati uporabljati.
VOGEL > Dogodivščina 37-letnega planinca in 23-letne planinke se je začela v četrtek ob devetih dopoldne, ko sta se odpravila na tolminsko-bohinjske gore. Krenila sta s planine Podkuk in se počasi povzpela na planino Razor. S planine sta se potem povzpela na greben med Voglom in Vrhom Krnice in od tam nameravala nadaljevati pot proti vrhu 1922 metrov visokega Vogla. Ker pa je bil greben poledenel, na njem pa sta naletela na močan veter, sta se 150 metrov pod vrhom ustavila in obrnila nazaj proti planini.
Kot so včeraj sporočili z novogoriške policijske uprave, so policisti njihove gorske enote ugotovili, da sta si tam nadela tako imenovane urbane derezice, ki pa so namenjene za hojo po poledenelih ravnih in ne strmih površinah. Pri hoji sta si pomagala vsak z eno pohodno palico. Spuščala sta se po stezi, ki je bila pokrita s tanko plastjo poledenelega, na vrhu pa je bilo še nekaj centimetrov svežega snega. Po približno 50 metrih je 23-letnici, ki je hodila nekaj metrov za 37-letnikom, okoli 13.20 zdrsnilo.
Metko Fon, vodja tolminskih gorskih reševalcev“Tehnični pripomočki niso le, da jih imamo, ampak jih moramo znati uporabljati. Za take vzpone v zimskih razmerah so obvezni prave dereze in cepin.”
Na strmem in poledenelem pobočju se ni mogla ustaviti, zato je drsela dobrih 200 metrov, pri tem večkrat udarila tudi z glavo ob tla in se končno ustavila v kotanji. Prvih nekaj minut je bila celo brez zavesti, njen prijatelj je kmalu prihitel za njo, nato pa se je zavedla. Najprej ji je pomagal, nato pa se je znova povzpel do bližnjega grebena, ker v kotanji ni bilo telefonskega signala. Z grebena je poklical na pomoč.
Uspeli so s helikopterjem
Tolminski gorski reševalci bi do ponesrečenke potrebovali najmanj dobri dve uri, zato so se takoj odločili za helikoptersko reševanje. Aktivirali so dežurno ekipo z vojaškim helikopterjem, ki je priletela v Tolmin, tam pobrala njihovega letalca reševalca in odletela proti kraju nesreče. Iz helikopterja so do ponesrečenke spustili zdravnika in gorskega reševalca, upravljanje s helikopterjem pa je bilo zaradi močnih sunkov vetra zelo oteženo.
Ves ta čas je osem tolminskih gorskih reševalcev čakalo v pripravljenosti, če bi se helikoptersko reševanje ponesrečilo. Zdravnik in reševalec sta k sreči uspela oskrbeti ponesrečenko in jo namestiti v nosila, nato pa sta se z njo vred po jeklenici z vitlom dvignila v helikopter. Odpeljali so jo v ljubljanski klinični center. Po prvih ugotovitvah zdravstvenih delavcev naj bi bila planinka le laže poškodovana, utrpela naj bi več udarcev in dobila več odrgnin. Reševalci so nato odšli proti 37-letniku, ga na poti prestregli in varno pospremili v dolino.
Dovolj je že ledeni film
“Vsaka oprema pride prav, vendar jo je treba najprej znati uporabljati,” o mestnih derezah in samo enem kompletu pohodnih palic pravi novi vodja tolminskih gorskih reševalcev Metko Fon. “Tehnični pripomočki niso le, da jih imamo, ampak jih moramo znati uporabljati. Za take vzpone v zimskih razmerah so obvezni prave dereze in cepin. Za tiste, ki pa derez ne znajo uporabljati, so te lahko zelo nevarne. Z derezami je treba najprej znati pravilno hoditi.”
Po Fonovih besedah so gore v letošnji zimi bolj nevarne, in sicer zaradi tega, ker niso pokrite z debelo snežno odejo in zato se ustvarjajo ledene plošče, ki so veliko nevarnejše od gazi v snegu. “Planinci lahko naletijo tudi na poledenel kamen, ga ne opazijo, stopijo nanj in zdrsnejo. Treba je bili izredno previden, predvsem na osojnih legah in v jutranjih urah. Za nesrečo je dovolj nekaj milimetrov debeli ledeni film,” je poudaril Fon.