Po 30 mesecih iz pripora

Kronika
, posodobljeno:

Sinoči je minilo natanko 30 mesecev, odkar je Zdravko Teskera v slovenskih priporih. 30 mesecev pa je po novem zakonu o kazenskem postopku tudi skrajni rok, do katerega sme biti nekdo v izročitvenem priporu. Teskera je tako včeraj zvečer odkorakal iz pripora v Mariboru. O slovenskem priporu Teskere bo odločalo tudi evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v začetku junija z začasno odredbo že preprečilo njegovo izročitev urugvajskim oblastem.

Odvetnik Roman Sevšek s tremi fascikli in skladovnico dokumentacije v zadevi Teskera
Odvetnik Roman Sevšek s tremi fascikli in skladovnico dokumentacije v zadevi TeskeraSijan Pretnar

MARIBOR, KOPER>Zdravka Teskero, 27-letnega hrvaškega in črnogorskega državljana, so prijeli na vlaku v bližini Staroda 17. decembra 2009. Policisti so preverili njegove dokumente in ugotovili, da je urugvajski Interpol za njim razpisal mednarodno tiralico. Teskera naj bi bil del mednarodne združbe in v urugvajskem delu preiskave, povezane s primerom Balkanski bojevnik, osumljen trgovanja s prepovedanimi drogami. Sodeloval naj bi s hrvaškim državljanom Anastazijem Martinčićem, ki so ga povezali z 2,2 tone kokaina z jahte Maui in v urugvajskem priporu še čaka na razplet svoje usode. Tožilstvo je zanj predlagalo 17 let zapora.

Policisti so Teskero odpeljali na zaslišanje h koprski preiskovalni sodnici, ki je zanj odredila pripor. Mimogrede, Teskera ves čas zavrača očitke urugvajskih preiskovalcev. Urugvajsko ministrstvo za pravosodje je v Slovenijo poslalo dokumentacijo za pripornikovo izročitev in marca 2010 je višje sodišče v Kopru že potrdilo odločitev preiskovalnega sodnika, da se izročitev dovoli. Odločitev je moral potrditi še takratni minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je to storil 1. decembra 2010.

Za izročitev že vse dogovorjeno

Odvetnik Roman Sevšek si že ves čas prizadeva, da bi preprečil izročitev svoje stranke in slovensko sodstvo prepričuje, da v urugvajskih zaporih veljajo zelo nehumane razmere. Najprej je vložil tožbo na upravno sodišče, ki mu je najprej ugodilo, tako da je moral minister za pravosodje izdati novo odločbo. Podpisal jo je konec lanskega avgusta. Sevšek je odločbo ponovno izpodbijal na upravnem sodišču, ki pa tokrat ni sledilo njegovim argumentom. Zato je vložil tudi tožbo na vrhovno sodišče in zahteval revizijo, vendar ni uspel.

Nazadnje je 15. maja letos vložil še ustavno pritožbo in predlagal, da zadržijo odločitev ministra za pravosodje in izročitev Teskere Urugvaju. Konec maja je ustavnim sodnikom predlagal, naj zadevo obravnavajo prednostno, saj je povsem po naključju po pregledu spisa koprskega preiskovalnega sodnika ugotovil, da nameravajo Teskero izročiti 8. junija na brniškem letališču.

Teskera proti Sloveniji

Še preden so ustavni sodniki odločili o njegovi pritožbi, je vložil pritožbo še na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Tudi tokrat je predlagal izdajo začasne odredbe. Najprej pa je v roke dobil sklep ustavnega sodišča, ki je njegovo ustavno pritožbo zavrnilo, češ da ne izpolnjuje pogojev. Sevšek pojasnjuje, da po njihovi presoji ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki ima hujše posledice za pritožnika.

Čez dva dni, torej dan pred napovedano izročitvijo Teskere Urugvaju, pa se je zgodil preobrat. Evropsko sodišče je slovenski vladi poslalo začasno odredbo, v kateri je sporočilo, da mora do nadaljnjega zadržati izročitev Urugvaju. Kdaj bo evropsko sodišče odločalo o njegovi pritožbi, je težko napovedati. Sevšek pa se sprašuje, kako zdaj na ta razplet gledajo slovenski ustavni sodniki.

Prav včeraj je Teskera v priporu v Mariboru preživel zadnji dan 30 mesecev, kolikor že čaka na izročitev Urugvaju. Po noveli zakona o kazenskem postopku izročitveni pripor ne sme trajati več kot 30 mesecev, zato je v zadnjih dneh koprski preiskovalni sodnik že podpisal sklep o odpravi pripora, ki se je iztekel sinoči.

Odvetnik Sevšek je v dveh letih in pol ministrstvo za pravosodje in sodišča zasipaval z dokazi o porazno nehumanih razmerah v urugvajskih zaporih. “Bolj kot sem se s pravnimi sredstvi vzpenjal po pravosodni hierarhiji in več kot sem ponudil dokazov o grobih kršitvah konvencijskih določb v Vzhodni republiki Urugvaj, bolj in bolj je padala argumentacijska raven sodb, s katerimi so me zavračali. Mestoma je šlo za prav guantanamovsko naravnane miselne vzorce,” še meni Sevšek.

SIJAN PRETNAR