Po 30 urah reševanja vsi držijo pesti za jamarko Ano
Jamarko, ki se je v soboto zvečer ponesrečila v jami blizu Cerknice, so rešili v najkrajšem možnem času. Na površje so jo prinesli danes, ob štirih zjutraj, zdaj pa vsi zanjo stiskajo pesti. “Naredili smo vse, da bi našo Ano, izkušeno jamarko, čim prej spravili iz jame,” je danes poudaril Luka Zalokar, vodja intervencije.
Reševanje iz neraziskane Vranjedolske jame pri Dolenji vasi je trajalo 30 ur, pri tem pa je sodelovalo več kot 150 reševalcev, je danes povedal vodja regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. Zgodba o reševanju odmeva tudi v tujini, Slovenija pa je po njegovih besedah lahko ponosna, da ima ustrezno usposobljene ljudi, ki lahko pridejo do ponesrečenca v takem okolju in mu ustrezno pomagajo.
Da so lahko jamarko z nosili prinesli iz jame, so z miniranjem morali širiti ožine. Vodja intervencije Luka Zalokar, sicer tudi strokovnjak za miniranje v zaprtih prostorih, je povedal, da so minerji delali deset ur. Ozke prehode so z razstrelivom širili na petih mestih. Začeli so že pri samem vhodu, ki so ga morali razširiti do dimenzij nosil, na katerih so ponesrečeno jamarko prenesli iz jame. Pri miniranju so porabili približno pol kilograma eksploziva.
Pri načrtovanju reševanja iz nepoznane jame je reševalcem pomagal brat ponesrečenke, ki je bil ob nesreči ob njej in jo je s svojim telesom grel do prihoda reševalne ekipe, nato pa je šel po pomoč in po spominu narisal načrt jame. Spomnimo, jamo je v soboto raziskovalo šest jamarjev Jamarskega društva Rakek.
“Dali smo vse od sebe, a smo morali delati varno”
Zalokar ocenjuje, da so 33-letno jamarko rešili v najkrajšem možnem času. “Dali smo vse od sebe. Še vedno pa smo morali delati varno, da ne bi prišlo do dodatnih poškodb, saj je bilo na kraju veliko reševalcev,” je poudaril. Nesreča se je zgodila približno 100 metrov globoko, ko so se jamarji vračali.
Vodja Slovenske jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek je ocenil, da je šlo za eno zahtevnejših reševalnih akcij, saj je bila ponesrečenka v nezavesti. Po njihovih izkušnjah v zadnjih nekaj letih globina jame pri reševanju ni pomembna, težave povzročajo predvsem ožine. “Ali je jama globoka 300 ali 100 metrov, vedno je časovnica okoli 33 ur,” je pojasnil Zakrajšek. Sam dvig ponesrečene iz jame je - potem ko so razširili še zadnjo ožino - trajal tri ure, imeli so dva daljša postanka. Do krušenja je prišlo tudi med reševanjem.
Na vprašanje, ali bo nesreča v jami ustavila njeno raziskovanje, pa je Zakrajšek odgovoril, da je to enako, kot če bi alpinista vprašali, ali bo nehal plezati. Z raziskovanjem bodo seveda nadaljevali, bodo pa seveda še bolj previdni.
Curk je izpostavil še delo jamarske zdravstvene službe, ki mora imeti specifična znanja. Kot je dejal, ni veliko zdravstvenega osebja, ki bi imelo ustrezne izkušnje. V Sloveniji je pet zdravnikov in več bolničarjev, ki so se sposobni udeležiti reševanja do tisoč metrov globine. To pa po njegovih besedah zahteva izjemne psihične in fizične sposobnosti ter strokovni pristop. Zdravnica je do ponesrečenke sicer prišla že na dan nesreče okoli 23. ure, z njo je ostala vse do konca reševalne akcije.
Po zadnjih informacijah iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kamor so danes zjutraj s helikopterjem prepeljali poškodovano, je življenje jamarke ogroženo, njeno stanje pa je nepredvidljivo. Kot je še povedal Zalokar, je 33-letnica sicer izkušena in previdna jamarka, a nesreča nikoli ne počiva. Na glavo ji je namreč padel kamen in razbil čelado, od takrat je bila v nezavesti.
Dobro sodelovanje vedno obrodi sadove
Ob reševanju je podporo s hrano, pijačo, elektrifikacijo in prostorom za počitek zagotovila cerkniška civilna zaščita, je povedal njen poveljnik Matjaž Knap. Po njegovi oceni bodo zaradi izkušenj ob morebitnih prihodnjih reševalnih akcijah lahko še boljši in hitrejši. Župan cerkniške občine Marko Rupar pa je poudaril, da dobro sodelovanje vedno obrodi sadove, ter ocenil, da so se pretekla vlaganja v sistem zaščite in reševanja bogato obrestovala. Akcija je bila uspešna tudi po oceni poveljnika republiške Civilne zaščite Srečka Šestana.
Sodelujočim pri reševanju se je zahvalil tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved, ki je napovedal, da bodo tudi v prihodnje tako jamarjem kot drugim v sistemu zaščite in reševanja nudili vso ustrezno pomoč. “Ne glede na prostovoljstvo delovanje takih ekip terja določena finančna sredstva za ustrezno opremo,” je poudaril. Vsem, ki so pomagali v reševalni akciji, se je danes zahvalil tudi Igor Benko, predsednik jamarske zveze. “Doživeli smo tak suport, kot si ga lahko le želimo,” je pohvalil vse sodelujoče in hkrati poudaril tudi pomen raziskovanja jam.
