Podjetje za adrenalinske športe iz EU ne potrebuje podružnice
Tujim podjetjem iz držav EU, ki vozijo na Bovško ljudi uživat v adrenalinskih športih, pri nas ni treba odpreti podružnic. Tržni inšpektor jih lahko zaradi kršitev kaznuje in oglobi na enak način kot domačega ponudnika.
BOVEC> V javnosti še vedno močno odmeva sredina tragična nesreča treh Poljakov, ki so utonili med soteskanjem na reki Učji. Domačini opozarjajo, da bi morali to področje dokončno urediti, saj v nesrečah, ki se v Posočju dogajajo pri adrenalinskih športih, umirajo predvsem tujci. V bovški občini pa ugotavljajo, da je področje že urejeno in s prstom kažejo na inšpekcije.
V pristojnosti tržnih inšpektorjev
V Bovcu je registriranih približno 30 podjetij, ki ponujajo rafting, kajakaštvo, soteskanje in podobne vodne adrenalinske športe. Po ocenah domačinov pa je še vsaj 60 do 70 tujih podjetij, ki tuje turiste vozijo na Bovško soteskat, se spuščat z rafti ... Na podlagi zakona o spodbujanju razvoja turizma, zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter na podlagi zakona o varstvu potrošnikov je nadzor trženja adrenalinskih športov v pristojnosti tržnega inšpektorata.
“Tujim pravnim osebam iz držav članic EU, evropskega gospodarskega prostora ali švicarske konfederacije na podlagi določil zakona o storitvah na notranjem trgu za opravljanje pridobitne dejavnosti pri nas ni potrebno imeti vpisane podružnice,” pojasnjuje Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica.
“Tako domače kot tuje pravne osebe morajo pri opravljanju svoje dejavnosti spoštovati predpise, ki veljajo v Sloveniji in poslovati skladno z zakoni, ki urejajo področje njegovega poslovanja,” pravi Grlićeva.
Težko je dokazati
Pridobitno dejavnost mora tržni inšpektor dokazati. “In sicer, da je bila storitev opravljena proti plačilu. Vsako odkrivanje in ugotavljanje opravljanja pridobitne dejavnosti je specifično in zahteva od inšpektorja veliko časa, truda, vztrajnosti, iznajdljivosti in pravilnega reagiranja,” pojasnjuje Grlićeva.
Prav na Bovškem naj bi v minulih letih inšpektor že odkril tujce brez registrirane dejavnosti, ki so ljudi iz svojih držav vozili na rafting ali na kajakaštvo na Sočo.
Svojim gostom so naročili, naj ob morebitnem prihodu inšpektorja rečejo, da so vodnikovi prijatelji in da za spust niso nikomur ničesar plačali.
Če inšpektor odkrije delo na črno, kršitelju prepove opravljanje dejavnosti, uvede zoper njega prekrškovni postopek in mu izreče globo v višini 208,64 evra.
Med žrtvami predvsem tujci
Med žrtvami, ki so se ponesrečile med adrenalinskimi vodnimi športi na Bovškem, so večinoma tujci. Poleg treh Pojakov je marca pri Trnovem ob Soči utonil 31-letni nemški kajakaš. Maja 2007 je Soča pogoltnila 35-letnega poljskega kajakaša. Njegovo truplo so mesec dni kasneje našli pri Trnovem ob Soči. Julija 2004 je med raftanjem utonil 55-letni Čeh.
“Nesreče so se dogajale predvsem z rafti in kajaki. Vzroki zanje pa so bili precenjevanje sposobnosti, nepoznavanje reke, neizkušenost in pomanjkljiva zaščitna oprema,” pojasnjuje Dean Božnik, tiskovni predstavnik novogoriške policijske uprave.
Najbolj izstopajoče je bilo leto 1999. Takrat se je od januarja do avgusta na reki Soči na Bovškem in na Kobariškem zgodilo pet tragičnih nesreč, v katerih je umrlo šest ljudi, Nemca, Čeha, Italijan in Slovenec.
TINA KODRE