Pogojna kazen za nesrečo z gliserjem

KOPER > Dobra tri leta po nenavadni nesreči se je včeraj na koprskem okrožnem sodišču končalo sojenje 46-letnemu Andreju Z. iz Strunjana, ki sicer začasno prebiva v Ljubljani. Obtožnica, ki jo je okrožna državna tožilka Vanja Chiara Bažec včeraj nekoliko spremenila, ga je bremenila kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa. Pred dobrimi tremi leti, 4. septembra 2010, je z gliserjem trčil v nasip Sečoveljskih solin, pri tem pa se je hudo poškodovala njegova zdaj 41-letna partnerka Petra H., ki je bila v kabini.

Tožilka predlagala pogojno kazen

Tožilka je v zaključnih besedah dejala, da dokazi potrjujejo očitke iz obtožnice. Sodišču je predlagala, naj ga spozna za krivega, glede na njegovo nekaznovanost in časovno oddaljenost dogodka pa je menila, da je primerna pogojna obsodba šestih mesecev zapora z dveletno preizkusno dobo. Predlagala je še ukrep prepovedi vožnje plovil za eno leto.

Obtoženčev zagovornik Andrej Jernejčič pa je ocenil, da ni pogojev za obsodilno sodbo. “Brez dvoma se je nesreča zgodila, zanjo pa ni odgovoren obtoženi, kar je povedal tudi v svojem zagovoru,” je dejal. Po njegovem je bilo izvedensko mnenje izdelano na podlagi pomanjkljivo preiskane nesreče. Plovbo je Andrej Z. načrtoval skrbno, poskrbel je za neposredno zaznavanje in stalno preverjanje na plovni poti. Po njegovem dokazni postopek ni v ničemer dokazal, da je plovilo glisiralo. Sodišču je predlagal, naj obtoženega oprosti, sicer pa naj upošteva številne olajševalne okoliščine. Obtoženi se je prvič znašel v kazenskem postopku, utrpel je veliko škodo, v nesreči pa se je hudo poškodovala njegova partnerka, s katero imata dva otroka in je moral po nesreči sam skrbeti zanju in za gospodinjstvo.

“Najhuje je, da je partnerka utrpela poškodbe. Vsak dan se srečujem s tem, pomagam pri otrocih. Ni bilo namerno, bila je nesreča,” pa je povedal obtoženi in dodal, da niso glisirali.

Pol leta ne bo smel voziti čolna

Sodnica Tatjana Pavlovec je sledila predlogu tožilke in Andreja Z. spoznala za krivega povzročitve nesreče. Plovilo je vozil v ozkem 200-metrskem pasu in glisiral s hitrostjo od enajst do 16 vozlov, vidljivost je bila slaba in se ne bi smel zanašati le na GPS napravo, pač pa bi moral uporabljati tudi navtične karte. Izrekla mu je šestmesečno prepoved vožnje plovila. Sodnica je pojasnila, da je kazen na spodnji meji in je opozorilne narave.

Sicer pa so včeraj zaslišali sodnega izvedenca Petra Vidmarja, ki je pripravil tudi izvedensko mnenje, na katerega se je oprlo tožilstvo. Pojasnil je, da se je nesreča zgodila v mraku, vidljivost je bila zmanjšana, gre pa za območje plitvin, ki ga z ene strani omejuje obala, z druge pa školjčišče. Hitrost čolna je izračunal glede na poškodbe, plovilo pa je bilo glede na hitrost na točki pred glisiranjem, ko ima nekoliko dvignjen premec in je preglednost manjša.

Po njegovem je plovilo glisiralo v območju manj kot 250 metrov od obale, kjer je to prepovedano. Na vprašanje odvetnika, ali je bila osvetlitev nevarnih delov zadostna, je izvedenec pojasnil, da je edina oznaka vhod v marino, ki pa je zelo daleč. Dodal je, da se označujejo plovne poti, ne pa ostale točke. “Sečoveljske soline niso označene, so pa ti elementi označeni na navtičnih kartah.” Po mnenju izvedenca to, da naj bi obtoženi ob trku s komolcem zadel komandne ročice, ni moglo dosti vplivati na pospešitev hitrosti. Na vprašanje sodnice, kakšna hitrost bi zagotavljala varno plovbo, pa je odgovoril, da hitrost ni predpisana in je stvar izbire voznika, druga stvar pa je izbira poti.

Sicer pa je Andrej Z. v svojem zagovoru konec avgusta povedal, da so ga zaslepile luči marine in je mislil, da so drugje. Ko je opazil oviro, je bilo prepozno in gliser je trčil v kamniti zid kanala Grande. Plima je bila visoka, lune ni bilo, zid pa je bil slabo viden. V času nesreče sta bila na gliserju poleg voznika njegova partnerka in prijatelj. Oba sta povedala, da niso glisirali, temu je na obravnavi pritrdil tudi domačin, ki je povedal, da čoln pred nesrečo ni divjal. SILVA KRIŽMAN