Policija se je ustrelila v koleno
“Strokovno ni nobene škode, lahko bi ukinili še katero policijsko upravo, sramotno pa je, kako so to naredili,” pol leta po ukinitvi postojnske policijske uprave pojasnjuje zadnji direktor uprave Iztok Štucin. Izvršitelja projekta Libra, visoka policijska uslužbenca, naj bi za enega najbolj znanih postojnskih policistov zabrusila, da ju “boli k... zanj” in da ga bosta po 37 letih delovne dobe premestila v Ljubljano, če se ne bo hotel upokojiti.
POSTOJNA>“Junija lani smo vsi direktorji policijskih uprav sedeli v Gotenici, tam sta bila tako Janko Goršek kot Matjaž Šinkovec in ni bilo niti govora o kakršnikoli ukinitvi. Prav tako ne ob obisku ministrice Katarina Kresal in Gorška v Postojni. Nato pa so kar naenkrat oblikovali projekt Libra,” se spominja zadnji direktor ukinjene Policijske uprave Postojna Iztok Štucin.
Pravi, da so v projekt Libra vključili tri direktorje ukinjenih policijskih uprav in štiri razširjenih uprav samo zato, da so si vodilni iz Ljubljane zaščitili hrbet. “Bili smo na dveh sestankih - na prvem in zadnjem,” pravi. Po prvem sestanku so začeli sprejemati obiske delovne skupine.
Od 1. junija letos ni več Policijske uprave Postojna. Od 433 zaposlenih jih je 69 pripadlo razširjeni ljubljanski (Cerknica), 360 pa novi koprski upravi. 310 uslužbencev je ostalo na svojih mestih (policijske postaje), v Koper pa se jih po novem vozi približno 50.
“Na enem od sestankov sem moral iti trikrat iz pisarne, da sem se lahko vsaj malo pomiril,” se spominja Štucin. V imenu delovne skupine sta visoka policijska uslužbenca Konrad Krašek in Andrej Rupnik s Štucinom govorila o premestitvah in ko ju je ob imenu enega najbolj znanih postojnskih policistov opozoril, da ima že pogoje za upokojitev, mu je eden zabrusil, “boli me k... kam bo šel”, da ga bodo premestili v Ljubljano, pa bo že šel v pokoj.
“Upokojenca” silila druge v pokoj
“Tega še zdaj nisem prebolel, da ne govorim o človeku, na katerega se je to nanašalo. Bil je šokiran. Da se nekdo, ki ima tudi sam pogoje za pokoj, tako obnaša do uslužbenca, ki ima za seboj 37 let policijske kariere,” ogorčeno pripoveduje Štucin. Zdaj razume, da so se ob pogovorih o ukinitvi jezili na napačna človeka. “Jezili smo se nanju, dejansko pa sta bila le izvršitelja, poslana od Gorška in Kresalove. Očitno sta potrebovala taka človeka, da sta se do nas tako obnašala.”
Štucin trdi, da sta hotela z direktorjem koprske uprave Božidarjem Štembergerjem ukinitev izvesti čim mehkeje, pa tega niso dovolili v Ljubljani. “Prepovedali so nama obveščati zaposlene, dokler niso začeli dobivati anekse k pogodbam o zaposlitvi. Ko pa je Kresalova postavila Gorška za direktorja policije, smo tedensko dobivali sporočila, kako pomembni so medsebojni odnosi, kako se moramo družiti in prijateljevati med sabo. Očitno zanje to ni veljalo, ampak samo za nas,” razmišlja Štucin.
Goršek brez poguma
“Ko so v Ljubljani sprejeli odločitev, kaj bo z nami, nas zanje ni bilo več. Nismo več obstajali. Bili smo odpisani in izbrisani. Na nekem kolegiju sem Gorška poklical na stran in ga prosil, naj pride v Postojno povedat, kako in kaj. Obljubil je, da bo prišel, nato pa se je začel sprenevedati, da ne ve, če bo zadeva šla skozi vlado. Ni imel poguma, da bi se postavil pred sodelavce, jim pogledal v oči ter jim odkrito povedal, da nas ne rabi več. Takrat sem dokončno spoznal, da so nas odpisali!” Štucin pravi, da ni hotel nikogar premestiti v Ljubljano, zato so v Ljubljani določili, kdo bo moral tja.
Na generalni policijski upravi zagotavljajo, da so želeli s pripojitvijo treh manjših uprav večjim doseči primerljivo organiziranost in obseg dela vseh uprav v državi. Z združevanjem naj bi povečali tudi operativno zmogljivost policije, racionalizirali njeno vodenje in celo pridobili nove operativce na terenu. Ta obljuba se je v praksi izkazala za prazno. Prav tako policija še ni javno predstavila, za koliko se je pocenilo delovanje policije z ukinitvijo treh uprav. Policijski sindikat, ki je ostro nasprotoval projektu, je ob ukinitvi trdil, da se je policija s tem celo podražila, varnost ljudi pa poslabšala.
Da so v vrhu policije neetični ljudje, je Štucin spoznal na nekem ribolovu marca letos, tri mesece pred ukinitvijo PU Postojna. Do njega naj bi pristopil upokojeni vojaški častnik in ga posmehljivo vprašal, da kam gre ter mu v isti sapi odgovoril, da ve, da ga bodo degradirali in premestili v Ljubljano. “Mirno je priznal, da mu je to povedal eden od dvojice izvršiteljev projekta Libra, Andrej Rupnik,” pripoveduje Štucin.
Ministrica ni klicala
Po incidentu je pisal Goršku in ga vprašal, kako da je prišla novica o njegovi premestitvi v Ljubljano do ušes nepooblaščenega, zunanjega človeka, sami pa morajo svojim podrejenim po ukazu tajiti, kam jih bodo premestili. “Odgovora seveda ni bilo in po mojem vedenju se Rupniku tudi ni nič zgodilo,” je dodal Štucin. “Visoki policijski uradnik je o interni policijski zadevi debatiral z zunanjim človekom! To je za policijo povsem nesprejemljivo!”
Zadnji dan obstoja policijske uprave Postojna so Štucina poklicali trije: Božidar Štemberger, direktor novogoriške uprave Alojzij Mohar in namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec. “Ampak on bolj po prijateljski liniji. Generalni ni klical, ministrica ni klicala. Nihče. Nikogar od ostalih direktorjev uprav, od kolegov iz GPU ni zanimalo, kako smo, kako nam gre,” se spominja Štucin. “Pa nisem potreboval sočustvovanja, že besedici 'drži se' iz šefovih ust bi pomenili veliko.”
Pred zadnjim dnem pa so jim iz Ljubljane naročili, naj izpraznijo prostore sami, kakor vedo in zmorejo. “Meni so računalnik na novem delovnem mestu v Ljubljani priključevali natanko en mesec in mi ob tem izbrisali vse, kar sem imel na njem. Vse naslove, vse maile, dokumente, skratka vse. Zadnjih pet let dela v Postojni je šlo v nič.”
Šefi nimajo kaj delati
O tem, ali bodo prometne policiste premestili v Koper ali jih bodo pustili v Postojni, se Štucin spominja, da so v Ljubljani vsaj štirikrat spremenili odločitev. Na koncu je Štucin konec septembra, po polnih 27 letih dela v policiji in ministrstvu, zapustil policijo in se zaposlil v Postojnski jami. “V Ljubljani dejansko nisem imel kaj delati. In mislim, da je to glavni vzrok večine problemov v policiji, da številni zaposleni na višjih delovnih mestih nimajo kaj veliko delati. Na koncu sem odpoved nesel neposredno Goršku in dobil sem občutek, da je bil nekako zadovoljen, da grem.”
Štucin priznava, da so imele policijske uprave Postojna, Slovenj Gradec in Krško najmanj dela v državi. “Ampak to ne pomeni, da so delale slabo in da jih je bilo treba ukiniti. Z ukinitvijo je policija izvedla samokastracijo, ustrelila se je v koleno. To je bila dejansko edina “reforma” javne uprave odhajajoče vlade, ki je uspela brez zahteve po referendumu. In to pred ustanovitvijo pokrajin, ko bo verjetno treba policijo znova reorganizirati,” pravi. O varnosti ljudi Štucin pravi, da se ne bo poslabšala, absolutno pa se ne strinja, da bo reorganizacija policijo pocenila. “Samo potne stroške poglejte. Absolutno so stroški višji!”
Janko Goršek je ukazal: zastonj!
Iztok Štucin je izpostavil tudi primer, ko naj bi se Goršek neposredno vmešal v delo PU Postojna. Organizatorji kolesarske dirke okoli Slovenije (Dos Extreme) so PU Postojna zaprosili za policijsko spremstvo na startu. Odgovorili so jim, da v okviru svojega rednega dela tega ne morejo zagotoviti, zato so jim predlagali, da storitev plačajo. “Te dirke tudi ni bilo v letnem planu dogodkov, ki jih policija varuje po službeni dolžnosti,” trdi Štucin in dodaja, da ga je 3. maja ob 14.58 poklical Goršek in mu rekel, naj ne zaračuna policijskega spremstva. “Rekel nisem nič, podrejenim pa sem naročil, naj to zadevo vodijo strogo po pravilih. Še posebno zato, ker se je eden od organizatorjev hvalil, da bo to uredil pri ministrici. Na ustni obravnavi pred dirko sem ponovil, da bo treba policijo plačati. Ob startu smo tako zagotovili šest policistov na motorjih, ki so prišli v službo samo zaradi dirke. Do 31. maja, ko smo še bili v Postojni, ni bilo naročilnice in prav zanima me, če so jo poslali v Koper in če so iz Kopra poslali organizatorjem račun,” pravi Štucin.
DANIJEL CEK