Policistov manj, stroškov več
Leto dni po uvedbi projekta Libra, s katerim je policija tri manjše policijske uprave priključila večjim sosedam, postojnski odbor policijskega sindikata opozarja, da policija ni uresničila niti enega od obljubljenih ciljev projekta. Po mnenju sindikata je policistov na terenu manj, stroški pa so se povečali.
POSTOJNA, LJUBLJANA> Iz vodstva policije odgovarjajo, da bodo rezultati projekta znani šele jeseni in opozarjajo, da tudi druge evropske države krčijo policijo.
“Vodstvo policije je ves čas poudarjalo, da bo projekt zmanjšal stroške, da bo policistov na terenu več in da bo operativa bolj fleksibilna. V postojnskem odboru policijskega sindikata trdimo, da se ni uresničila niti ena obljuba. Policistov na terenu ni več, kvečjemu manj, stroški pa so se povečali,” je včeraj povzel vodja postojnskega odbora policijskega sindikata Jure Ocepek.
Vse mora v Istro
Trditev, da je po projektu Libra na Postojnskem, Bistriškem, Krasu in v Istri policistov na policijskih postajah manj kot prej, smo pred dvema mesecema V PN tudi dokazali. Po podatkih, ki so nam jih sporočili iz koprske policijske uprave, smo našteli kar 13 policistov ali lokalnih kriminalistov manj, kot jih je na policijskih postajah službovalo pred uvedbo projekta Libra.
Ko se še ni polegel prah zaradi projekta Libra bivše ministrice Katarine Kresal, je notranji minister Vinko Gorenak konec marca napovedal novo reorganizacijo policije s projektom Kaskade. Tudi s tem projektom naj bi zmanjšali število birokratov v policiji in povečali število operativcev.
Po Ocepkovem prepričanju so se povečali tudi stroški, predvsem zaradi potnih stroškov in vzdrževanja praznih stavb. “Tiste stavbe, ki jih je nameravala policija prodati, so še vedno v lasti policije in prazne. Pri tem mislim predvsem nekdanji sedež postojnske uprave in staro vojašnico.”
Ocepek je skeptičen tudi glede fleksibilnosti delavcev na terenu. Trdi, da gre ta fleksibilnost predvsem na škodo Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici in v korist istrskim mestom. “Prometni policisti, ki so ostali v Postojni, se morajo zadrževati predvsem na cestah proti Kopru in ne več proti Ilirski Bistrici, Jelšanam ali Starodu. Postojnski in bistriški policisti pa morajo poleg svojega rednega dela občasno pomagati tudi kolegom v Istri. Iz vsega tega izhaja, da je policistov na območju nekdanje postojnske uprave manj,” je prepričan Ocepek.
“Upravo v Postojno”
V policijskem sindikatu se sprašujejo tudi, kakšen smisel ima iskati novo stavbo za koprsko upravo na območju Istre, saj bi za enako površino v Postojni plačali le tretjino vrednosti. “Če upoštevamo to in dejstvo, da ima policija v Postojni prazne stavbe, bi sedež uprave lahko preprosto preselili v Postojno. Tako bi bil sedež na pol poti proti Ljubljani in bliže Novi Gorici, na sredini primorskega ipsilona,” je povedal Ocepek. V policijskem sindikatu se sprašujejo, kdo bo odgovarjal za projekt, ki ni prinesel ničesar od tistega, kar je obljubljal.
Na generalni policijski upravi so včeraj pojasnili, da bodo z združevanjem treh manjših policijskih uprav nedvomno prihranili in racionalneje uporabljali sredstva, ki jih policija potrebuje za svoje delo. Prihranki naj bi bili predvsem dolgoročni (prodaja stavb, prihranek pri obratovalnih stroških, prihranki zaradi odpovedi pogodb, prihranki pri usposabljanju novih kadrov) in kot takšni dodatno upravičujejo odločitev za združitev.
Tudi v Evropi krčijo
V vrhu policije zagotavljajo, da se varnost na območjih ukinjenih policijskih uprav ni poslabšala. “V skladu z usmeritvami MNZ bo natančnejša analiza projekta izdelana po preteku enega leta, natančnejše rezultate projekta pa pričakujemo v zadnji četrtini leta 2012,” je napovedala tiskovna predstavnica policije Vesna Drole.
Ob tem je še pojasnila, da tudi druge evropske države krčijo svoje policije zaradi varčevanja. Latvija je pred tremi leti 27 regionalnih uprav združila v pet, od leta 2007 do letos znižala porabo za 35 odstotkov, število zaposlenih pa za petino. Tudi na Nizozemskem načrtujejo, da bi dvanajst policijskih uprav skrčili na pet, Avstrijci pa naj bi osem varnostnih direkcij, 14 uprav zvezne policije in devet poveljstev deželne policije do letošnje jeseni združilo v devet uprav deželne policije.
“Kljub temu, da policijske organizacije v EU niso povsem primerljive, je mogoče izpostaviti, da so k bolj racionalni rabi virov prisiljene vse države,” je še pojasnila Droletova.
DANIJEL CEK