Poljšak: “Ne morem sprejeti, da bi bila vrtna zemlja spomenik”
V starem mestnem jedru Ajdovščine so si stanovalci na parceli 511 uredili parkirišče, ki je ajdovskega župana Marjana Poljšaka pripeljalo na zatožno klop. Čeprav Poljšak trdi, da vrtna zemlja ne more biti spomenik, varuhi kulturne dediščine menijo drugače.
NOVA GORICA>“Zemlja je lahko kulturni spomenik, če so v njej arheološki zapisi,” je včeraj na prostoru za priče pojasnila Nada Osmuk, odgovorna konzervatorka za rimsko naselbino Castra. Osmukova se je kot uslužbenka zavoda za varstvo kulturne dediščine upokojila pred petimi leti, a domnevno kaznivo dejanjepoškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena, sega v leto 2002.
Predraga izkopavanja
Po besedah obtoženega ajdovskega župana Marjana Poljšaka so si prebivalci Šibeniške ulice na sporni parceli 511 želeli urediti parkirišče za osem do deset vozil že od leta 1975. “Z zavodom sem poskušal doseči kompromis. Ker je izkopavanje drago, smo bili sosedje pripravljeni pomagati kopati in za to vzeti teden dni dopusta. Pa je Osmukova rekla, da nismo strokovno usposobljeni,” je povedal Poljšak, ki prav tako živi v soseski. Po prvotnih pogovorih med občino in zavodom je slednji izdelal predračun za izkopavanja, ki bi stala 16 milijonov nekdanjih tolarjev oziroma 66.800 evrov. “Sosedje niso imeli toliko denarja, občina pa ga tudi ni mogla zagotoviti,” je razložil Poljšak.
Prebivalci Šibeniške so pljunili v roke, odstranili navlako in stare lesene barake. Z rovokopačem so odstranili za dve traktorski prikolici zemlje. Eno so stresli na zasebno zemljišče pri dijaškem domu, drugo na zasebno zemljišče ob Lokavščku. Na zemljo so položili 15 centimetrov tampona in toliko razširili luknjo v zidu, da skoznjo lahko zapeljejo avtomobili. Zid, ki je po besedah Poljšaka razpadal, so z obeh strani utrdili in na vrh postavili strešnike.
Osmukova se s takšnim početjem ni strinjala, zato je Poljšaka kazensko ovadila. Povedala je, da so imeli sporno parcelo za rezervat. Na sosednji parceli 509 so namreč le 20 do 30 centimetrov pod zemljo odkrili kanal, ki je segal na parcelo 511. Med odstranjeno zemljo na deponiji je našla ostanke rimskih tegul in obdelanih kamnov. Da je šlo za tegule, izdelane po standardnem rimskem modulu, je bila popolnoma prepričana. Največji najden kos je meril 15 krat 25 centimetrov. A je Poljšak podvomil v njeno izpoved: “Čudi me, zakaj ni predložila ostalin. Tisti strešniki niso bili tako težki in veliki, da jih ne bi mogla vzeti in pokazati meni ali sodišču.”
Poljšak očitke zavrača
Zaradi parcele 511 so tožilci Poljšaka preganjali že leta 2007, a so ga novogoriški sodniki zaradi pomanjkanja dokazov oprostili obtožb. Nezadovoljni tožilci so se pritožili na višje sodišče in uspeli. Včeraj se je tako začelo ponovno sojenje.
Tožilci so se pritožili tudi na oprostilno sodbo, ki jo je novogoriško sodišče Poljšaku izreklo lani spomladi. Gre za identičen primer kaznivega dejanja. Maja 2006 je občina naredila v zidu za gradom štiri metre dolgo in poldrugi meter visoko luknjo. Varuhi kulturne dediščine pa so ocenili, da gre za nedovoljen poseg.
Poljšak zavrača očitke, da je namenoma poškodoval kulturni spomenik. Meni, da bi moral zavod z občino poskušati najti kompromis, namesto da vztraja pri svojem. V starem mestnem jedru, ki je zraslo na temeljih rimskega vojaškega tabora s konca tretjega stoletja, še vedno namreč živijo ljudje.
Vprašanje, ali je Poljšak v primeru sporne parcele 511 in v primeru luknje v grajskem zidu storil kaznivo dejanje, je po mnenju tožilstva in obrambe izključno pravne narave.
Sta se pa včeraj obe strani strinjali še v nečem. Da je smotrno počakati na odločitev koprskih višjih sodnikov o pritožbi tožilstva glede grajskega zidu. Sodišče je zato naslednjo glavno obravnavo razpisalo šele sredi junija.
TINA KODRE
